Samuel Žbogar, slovenski stalni predstavnik pri OZN-u v New Yorku. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Prav tako na vprašanje o razlogih za odstop ni odgovoril niti Žbogar.
Oglas
Po navedbah več sogovornikov portala N1 iz diplomatskih vrst je Žbogar v petek poslal depešo, v kateri je zapisal, da odstopa z zdajšnjega položaja. Predstavništvo naj bi zapustil konec avgusta, torej dve leti prej, kot bi se mu iztekel mandat.
Žbogarjev odhod bi bil lahko povezan z napovedanim inšpekcijskim nadzorom nad poslovanjem slovenskega predstavništva pri ZN-u v New Yorku, piše N1. Po drugih navedbah naj bi o odhodu razmišljal že dlje časa, nekateri sogovorniki pa ocenjujejo, da se je zanj odločil iz načelnih razlogov, in sicer zaradi drugačnih zunanjepolitičnih usmeritev nove vlade.
Samuel Žbogar je diplomat, ki ima več kot 30 let izkušenj. V času prejšnje vlade, ko je zunanje ministrstvo vodila ministrica Tanja Fajon (SD), je bil najprej njen državni sekretar. Poleti leta 2023 je bil imenovan za vodjo posebne misije za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN-a, februarja lani pa je prevzel vodenje slovenskega stalnega predstavništva pri ZN-u. Pred tem je bil med drugim zunanji minister v vladi Boruta Pahorja.
Žbogar v intervjuju za STA: Mirno reševanje sporov je v DNK-ju slovenske zunanje politike
Veleposlanik Samuel Žbogar je ob izteku leta 2025 in drugega dvoletnega mandata Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov v intervjuju za STA ocenil, da je tako zdajšnji kot tudi prvi mandat v letih 1998 in 1999 zaznamovalo prizadevanje za mirno reševanje sporov, ki je po njegovih besedah del DNK-ja slovenske zunanje politike.
Pri vprašanju o Gazi se je po Žbogarjevih besedah razkrila dvoličnost Evrope, ki glede tega ni enako odločno zagovarjala določenih načel, kot jih je pri Ukrajini. “Obsojali smo Rusijo, sprejemali sankcije, glede Izraela pa smo bili kot EU veliko bolj popustljivi. Mislim pa, da je imela Slovenija tu drugačno politiko,” je dejal v intervjuju za STA.
Med drugim je dodal: “Mislim, da je bila Gaza primer krasnega sozvočja slovenske zunanje politike s slovensko javnostjo. Slovenska javnost je glede trpljenja civilistov v Gazi čutila zelo močno in poistovetili smo se z državo, ki si želi izkoristiti pravico do samoodločbe. Trpljenje civilnega prebivalstva in predvsem otrok v Gazi je, mislim, našlo mehko srce pri Slovencih. Slovenska zunanja politika je bila potem tako doma kot v Varnostnem svetu interpretacija razpoloženja, ki vlada v Sloveniji.”
Oglas