Willem de Kooning v svojem ateljeju leta 1961. Foto: Wikipedia
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na ogled bodo postavili približno 120 del umetnika, ki je bil viden član t. i. Newyorške šole. Razstavo so naslovili Willem de Kooning pri delu, na njej pa bodo predstavili celovit pregled umetnikovih risb ter izbranih slik in kipov. Odprli jo bodo 9. oktobra in na ogled bo do 17. januarja 2027.
Oglas
Willem de Kooning se je rodil leta 1904 v Rotterdamu, leta 1926 pa se preselil v ZDA, kjer je tudi ostal in leta 1962 dobil ameriško državljanstvo. Bil je eden vodilnih predstavnikov abstraktnega ekspresionizma, zlasti smeri, poimenovane akcijsko slikarstvo.
Willem de Kooning, Ženska I, 1950. Foto: MOMA/Wikipedia
Njegova dela združujejo figuro in abstrakcijo. V 30. in 40. letih je ustvarjal tako figuralna kot abstraktna dela, spoj obojega pa se je v njegovem slikarstvu zgodil leta 1945.
Serija, ki je povzročila senzacijo
Pravo senzacijo je povzročila serija slik ženskih figur Ženska I-VI z začetka 50. let. Serija je za umetnika pomenila premik proti figurativni reprezentaciji, večina pripadnikov gibanja abstraktnega ekspresionizma pa mu sprva ni bila naklonjena. Prvi sliki iz serije so primerjali z Goyevimi Grozotami vojne in Picassovo Guernico.
Čeprav se je pozneje posvetil krajini, je ženska figura ostala najbolj prepoznavni simbol njegove umetnosti in kariere. Ameriški likovni kritik Harold Rosenberg, ki je tudi skoval termin akcijsko slikanje (mimogrede, uporabil ga je prav v povezavi z de Kooningovimi energičnimi potegi s čopičem), je o de Kooningovih ženskah nekoč zapisal: “Od leta 1940 do danes se je ženska v de Kooningovih slikah in risbah pojavljala kot središče poželenja, frustracije, notranjega konflikta, užitka … ter hkrati kot izziv pri zasnovi in izvedbi, ki je bil prav tako zahteven kot tisti, s katerim se srečuje inženir”. De Kooning se je ukvarjal tudi s skulpturo.
Willem de Kooning, Ženska vI, 1953. Foto: Wikipedia/Carnegie Museum of Art, Pittsburgh
Drama, jeza, bolečina, ljubezen
“Slika ni samo vizualna reč, ki se dotakne tvoje mrežnice,” je de Kooning nekoč izjavil, “ampak je to, kar se skriva zadaj. Ne zanima me ‘abstrahiranje’, izločevanje elementov ali reduciranje slike na dizajn, oblike, črte in barvo. Na ta način slikam, ker lahko tako v sliko spravim več elementov – dramo, jezo, bolečino, ljubezen, človeško figuro, konja, svoje lastne predstave o vesolju. Skozi gledalčeve oči vse to spet postane čustvo ali ideja. Čisto vseeno je, ali je drugačna od moje, če le izhaja iz slike, ki ima svojo lastno moč in integriteto.”
Newyorška šola, skupina de Kooningovih sodobnikov, je pomagala New York in ZDA umestiti na svetovni zemljevid likovne umetnosti. De Kooning je bil eden izmed redkih predstavnikov svoje generacije, ki so dočakali visoko starost – Arshile Gorky in Mark Rothko sta naredila samomor, Jackson Pollock je leta 1956 umrl v avtomobilski nesreči, Franz Kline pa leta 1962 zaradi infarkta. De Kooning je umrl leta 1997 za posledicami Alzheimerjeve bolezni.
Razstava v Rijksmuseumu bo sledila de Kooningovemu umetniškemu ustvarjanju ter prikazala njegovo pot od Nizozemske do ZDA, kjer je njegovo delo kazalo presenetljiv odklon od stilističnih norm. Prehajal je med figuraliko in abstrakcijo ter ustvarjal drzna dela, ki so zaznamovala abstraktni ekspresionizem. Nadaljevalo se je z desetletji, polnimi energije, v njegovem ateljeju na Long Islandu, ki so ga pripeljala do popolne integracije risbe in slike.
Willem de Kooning, Brez naslova XXV. Foto: EPA
Kot piše na spletni strani muzeja, se bo de Kooning sto let po tem, ko je kot slepi potnik zapustil rodni Rotterdam in se odpravil v ZDA (ob prihodu se je najprej želel ukvarjati z ilustracijo), vrnil na Nizozemsko v sklopu sodelovanja med Rijksmuseumom in Umetnostnim inštitutom v Chicagu, ki poteka v tesnem sodelovanju s Fundacijo Willema de Kooninga.
Oglas