Protestnik v Berlinu je nosil napis ‘Vojna je dober posel.’ Foto: Reuters
“Menimo, da mladi potrebujejo upanje in ne bi smeli umreti v vojni,” je dejal neki protestnik, drugi pa: “Nasprotujemo uvedbi naborništva kot pomembnega sestavnega dela nemške vojne politike in krepitve vojaške zmogljivosti.”
Organizatorji so navedli, da se je v prestolnici Berlin zbralo 6000 protestnikov, po vsej Nemčiji pa 50.000. Po podatkih policije je v Münchnu protestiralo okoli 600 mladih. Med transparenti v Berlinu so bili napisi kot so “Nismo hrana za topove” in “Pošljite Friedricha Merza na fronto”.
Razlog za proteste je zakon o novem služenju vojaškega roka, ki velja od 1. januarja. Vsi 18-letni moški in ženske prejmejo vprašalnik, s katerim se ugotavlja njihovo zanimanje, primernost in motivacija za kratkotrajno služenje v nemški vojski.
Moški morajo vprašalnik obvezno izpolniti, ženske ne. Če vprašalnik ne bo uspešen pri pridobivanju prostovoljcev, si nemška vlada pridržuje pravico do uvedbe obveznega vojaškega služenja.
Obvezno služenje ukinili leta 2011
Nemčija si, kot še nekaj drugih evropskih držav, prizadeva okrepiti svoje oborožene sile zaradi ruske invazije na Ukrajino, ki se je začela pred štirimi leti. Kancler Friedrich Merz je dejal, da bo nemško vojsko spremenil v največjo konvencionalno v Evropi, pri čemer bo sprva stavil na prostovoljni nabor.
Za zdaj v Nemčiji ni obveznega služenja vojaškega roka, odkar so ga ukinili leta 2011. Nekateri politiki so sicer izrazili dvome, ali je mogoče cilje o naboru doseči brez obveznega vpoklica. Nemški načrti predvidevajo okrepitev oboroženih sil iz 185.000 aktivnih vojakov na 260.000, ter štirikratno povečanje števila rezervistov na 200.000.
Protest učencev v Nemčiji proti uvedbi naborništva
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Foto: Reuters
Oglas