Magyarjeva stranka Tisza ima v parlamentu ustavno večino, ki ji omogoča spreminjanje ustave. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Parlament v Budimpešti, v katerem ima vladajoča stranka Tisza dvotretjinsko večino, je amandma v 12 točkah sprejel s 139 glasovi za in šestimi proti. Poslanci Orbanove stranke Fidesz, teh je 52, so glasovanje bojkotirali. Sprejetju svežnja so sledile stoječe ovacije.
Oglas
Spremembe vključujejo tudi omejitev števila mandatov poslancev na največ tri oziroma skupno 12 let. Določa še starostno mejo 70 let za sodnike ustavnega sodišča, sodniki pa bodo po novem lahko odpoklicali predsednika vrhovnega sodišča.
Magyar je vse od prepričljive zmage na aprilskih parlamentarnih volitvah napovedoval ustavne spremembe, ki bi omogočile razrešitev visokih uradnikov, ki jih je imenoval njegov predhodnik Orban. Ta se je po porazu na volitvah z oblasti poslovil po 16 letih.
Med tistimi, ki so po prepričanju Magyarja Orbanove marionete, sta poleg Sulyoka še predsednik madžarskega ustavnega sodišča Peter Polt in predsednik vrhovnega sodišča Andras Varga.
“S tem smo (…) končali ustavno reformo Orbanovega režima,” je po današnjem glasovanju dejal Magyar. “Izdaja madžarskega naroda bi bila, če se te ustave ne bi dotaknili,” je zatrdil.
“Oni (Fidesz) so državo uredili tako, da je volja enega človeka postala vir zakonodajnega dela. Stranka Tisza je dobila jasen in velik dvotretjinski mandat, da ta sistem razgradi,” je pojasnil.
Magyar je napovedal, da se bo jeseni skupaj z madžarskimi državljani začel “velik skupni projekt” priprave nove ustave.
Tamas Sulyok. Foto: EPA
Pet dni časa za Sulyoka
Sulyok bi sicer svoj odhod s položaja lahko zavlekel s tem, da ne podpiše danes sprejetega svežnja, kar bi lahko sprožilo ustavno krizo.
“Zdaj ima pet dni časa, da odstopi v določenem roku ali podpiše to spremembo,” je povedal Magyar, čigar stranka bo po napovedih v parlamentu sprožila postopek za odstavitev predsednika države, če ta ne bo podpisal amandmaja.
Sulyok, ki je deset let opravljal funkcijo sodnika ustavnega sodišča, preden ga je parlament leta 2024 imenoval za predsednika države, vztraja, da nima politične agende, in doslej ni želel odstopiti.
Za oceno ustavnega dopolnila je zaprosil Beneško komisijo, svetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja, ki presoja, ali so ustavne spremembe skladne z demokratičnimi standardi.
V Fideszu medtem Magyarjevo vlado obtožujejo avtokratskega vladanja, kar je očitek, ki ga je bila v preteklosti pogosto deležna Orbanova vlada. Do ravnanja Magyarja so kritične tudi nekatere nevladne organizacije.
Oglas