Bohinj, Bohinjsko jezero Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Izsledke analize so objavili na Facebookovi strani projekta Ciano SLO. Pojasnili so, da so stanje cianobakterij na Bohinjskem jezeru preverili 1. julija. Ob sami obali gošče niso našli, plavajočo goščo pa so opazili približno 10 metrov od obale. Podobna je bila gošči, ki se je pojavljala lani, vendar je bila občutno manjša, velika približno štiri centimetre.
Oglas
V vzorcu gošče so z mikroskopskim pregledom zaznali cianobakterije, ki bi bile lahko strupene, zdaj pa so tudi molekularne analize pokazale vsebnost genov za sintezo anatoksinov. V tem primeru gre za bentoške cianobakterije, ki rastejo na kamnih ali drugi podlagi v vodi in se sčasoma od nje odlepijo ter plavajo na gladini vode v obliki gošče.
Previdno pri kopanju psov in otrok
Gre za enake toksine, kakršne so odkrili lani ob zastrupitvi več psov ob Bohinjskem jezeru, vendar za zdaj ni bilo mogoče potrditi, da so bile zastrupitve res posledica zgolj anatoksinov. Anatoksini delujejo na živčni sistem in povzročijo bolezenske znake že od nekaj minut do eno uro po stiku. Zmaki so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog in bruhanje.
Kot so pojasnili strokovnjaki Nacionalnega inštituta za biologijo, so anatoksini prisotni v goščah in se v okoliško vodo sproščajo le v minimalnih količinah, zato je kopanje ljudi načeloma varno. Odsvetujejo pa stike z goščo, predvsem takšne, ki bi lahko vodili do zaužitja gošče. To je pomembno zlasti pri otrocih, ki lahko ob igranju v vodi dajo del gošče v usta. “Če otroku ne morete preprečiti morebitnega zaužitja gošče, kopanje otrok iz previdnosti odsvetujemo,” so poudarili.
Pri kopanju psov lastnikom priporočajo, naj najprej preverijo, ali je na območju gošča. Če psu ne morejo preprečiti njenega zaužitja, kopanje iz previdnosti odsvetujejo. Če po kopanju pride do zgoraj omenjenih znakov, pa je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.
Oglas