Odkupne cene pšenice ne zadostujejo za pokritje stroškov pridelave, opozarjajo prekmurski pridelovalci. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V Sloveniji s pšenico običajno zasejemo 28 tisoč hektarjev, od teh 15 tisoč v Pomurju, kjer na nekaj več kot polovico manjših površinah raste še ječmen, precej manjših pa tudi druga žita. Te dni žanjejo le še rž in tritikalo, pšenica pa je v glavnem že v kaščah, čeprav so v teh še lanske zaloge.
Oglas
In čeprav so se stroški pridelave zvišali, odkupne cene ne dosegajo niti lanskih, poudarja Franc Küčan iz Tešanovcev. “Vsi so izračunali, da pridelava v Sloveniji po toni srednje kakovosti, ne premium pšenice, stane od 270 do 280 evrov. Trg pa ponuja od 160 do 200 evrov,” je opozoril.
Pridelovalce skrbi za koruzo in druge poljščine, ki se zaradi neugodnih vremenskih razmer predvsem na peščenih tleh že sušijo. Foto: BoBo
Za najboljšo krušno pšenico lahko dobijo še približno 30 evrov več na tono, a veliko zlatega zrnja bo zaradi slabih cen končalo v živalski krmi. Kmetje oziroma pridelovalci se zavedajo tržnih razmer v Evropi, a kljub vsemu pričakujejo pomoč države, saj se z velikimi ne morejo primerjati. “Prva rešitev je subvencija pri semenu. Nikjer v Evropi ne poznajo situacije, da bi kmet za kilogram semenske pšenice moral dati štiri kilograme pridelane pšenice. To je katastrofa,” je dejal Küčan.
Katastrofa pa se zna zaradi pomanjkanja padavin in velike vročine zgoditi pri pridelku poljščin, ki so še v rasni fazi, pravi vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjan Ferenčak. “To so predvsem koruza, oljna buča, soja, sončnica, krompir in preostale,” je pojasnil. Najbolj je ogrožena koruza, ki je pri nas najpogostejša poljščina.
Studio ob sedemnajstih
Ali bomo jedli še dražji kruh ali bo sploh pečen iz domače moke?V Sloveniji običajno s pšenico zasejemo nekaj manj kot 30 tisoč hektarjev površin, polovico od tega v Pomurju, kjer na približno 6 tisoč 500 hektarjih raste še ječmen, nekaj površin pa je namenjenih tudi drugim žitaricam. V naši žitnici je letošnja žetev končana, morda je le tu in tam še kakšna manjša nepospravljena njiva. Letošnja žetev se je zaradi vremenskih razmer začela kar kakšna dva tedna prej kot običajno. Pridelovalci so pričakovali slabšo letino, zadovoljni so predvsem s kakovostjo zlatega zrnja, nekoliko manj s količino, nikakor pa ne tudi z odkupnimi cenami, ki ne dosegajo niti lanskih. Mlinarji se izgovarjajo zlasti na velike zaloge v evropskih kaščah, potrošniki pa se upravičeno sprašujemo, ali bomo jedli še dražji kruh in ali bo ta sploh pečen iz domače moke? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00.
Gostje:
Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev;
Matjaž Ošlaj, Panvita kmetijstvo;
Boštjan Ferenčak, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota
Oglas