Gošča v Bohinjskem jezeru. Foto: Ciano SLO/Facebook
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Oglas
V začetku tega tedna smo poročali, da se je v Bohinjskem jezeru tudi letos pojavila gošča. Izsledki analize projekta Ciano SLO so zaznali cianobakterije, ki bi bile lahko strupene, molekularne analize pa so pokazale tudi vsebnost genov za sintezo anatoksinov.
O podobni gošči smo poročali tudi lansko leto, veliko medijskega prahu pa se je dvignilo zaradi pogina več psov. Ob tem se poraja vprašanje, kaj gošča pravzaprav je in zakaj sploh nastane.
Kot je za MMC RTV Slovenija pojasnila Maša Jablonska z Nacionalnega inštituta za biologijo, je gošča skupek mikroorganizmov, predvsem alg in cianobakterij, ki najprej raste v obliki biofilma na kamnih ali drugi podlagi (kot primer je navedla lesne ostanke in vodne rastline), nato pa se od podlage odtrga in plava na vodni gladini v obliki gošče.
Foto: Ciano SLO/Facebook
Je gošča v Bohinjskem jezeru enaka tisti v drugih kopalnih vodah in zakaj nastane?
V začetku julija smo poročali tudi o razrastu alg v nekaterih kopalnih vodah. Ali gre za isto vrsto kot v Bohinjskem jezeru? Jablonska je pojasnila, da gre v Bohinjskem jezeru za goščo bentoških cianobakterij, “ki rastejo, kot je opisano zgoraj, in smo jih do zdaj zaznali med drugim tudi v gramoznici Pleterje (Zeleno jezero), v Gradiškem jezeru ter v Glinščici v Ljubljani”.
Druga vrsta “gošče” pa so, kot je pojasnila, planktonski cianobakterijski cvetovi. “Planktonske cianobakterije uspevajo v vodnem stolpcu in se v primeru cvetenja pojavljajo v obliki obširnejše in bolj homogene plasti na vodni površini, kot jo lahko na primer vidimo tudi občasno na Blejskem jezeru ali pa v drugih manjših vodnih telesih, npr. ribnikih, kjer je prisotnih veliko hranilnih snovi (dušika in fosforja),” je pojasnila in dodala, da sta oba tipa cianobakterij lahko strupena ali nestrupena.
Posebej je poudarila, da pojav gošče ne nakazuje na onesnaženost in da “ne morejo trditi, da je za njen pojav kriv množični turizem”. “Vzroka za njeno pojavljanje ne poznamo, na splošno ni veliko znanega o dejavnikih, ki vplivajo na pojavljanje bentoških cianobakterij. V primerjavi s planktonskimi bentoške cianobakterije niso vezane na onesnaženje s hranili ali na zelo visoko temperaturo.”
Po besedah Jablonske je gošča popolnoma naraven pojav, ki je prisoten v jezerih in rekah po vsem svetu in ga je težko oziroma nemogoče nadzorovati ali preprečiti.
Kdaj in kje je potrebna previdnost?
Zastrupitve ljudi z bentoškimi cianobakterijami niso bile opažene še nikjer na svetu, tako da, predvsem ko gre za otroke, v delujemo po načelu previdnosti, je pojasnila Jablonska
Zastrupitve psov pa so po njenih besedah precej pogoste, “saj pse privlači vonj takšnih gošč”. Na vprašanje, ali je bila gošča kriva za lanske pogine psov iz Bohinjskega jezera, je Jablonska dejala, da raziskave še potekajo in da za zdaj še ni potrjeno, da so zastrupitev res povzročili (le) anatoksini. “So pa bili prisotni tako v goščah v jezeru kot tudi v želodcu vsaj enega od poginulih psov, kjer pa je bil prisoten tudi strup metaldehid,” je opozorila.
Do zastrupitve lahko pride ob zaužitju gošče in je v nekaterih primerih lahko smrtna, če pes ne dobi takojšnje veterinarske oskrbe. “Pogin lahko nastopi že 20 minut po nastanku prvih kliničnih znakov. Ob obisku veterinarja je smiselno omeniti sum na zastrupitev z anatoksini,” je posebej poudarila.
Strupene snovi sicer vsebuje samo gošča, v okoliško vodo pa se sproščajo v zelo nizkih koncentracijah. “Voda je varna za kopanje, dokler ne pride do stika človeka ali psa s samo goščo in njenega zaužitja,” je še opozorila naša sogovornica.
Sava in Kokra na območju Kranja primerni za kopanje
Drugo vzorčenje naravnih kopalnih voda v Mestni občini Kranj je pokazalo, da je bilo junijsko onesnaženje posledica kratkotrajnega vpliva obilnejših padavin in da je Sava glede na zadnje podatke prav tako kot Kokra primerna za kopanje.
Kot so sporočili z Mestne občine Kranj, so prvi letošnji rezultati analiz naravnih kopalnih voda v občini konec junija pokazali, da sta za kopanje primerna Čukov bajer in Kokra pri Kosorepu, na Savi pri Savskem otoku pa so strokovnjaki glede na analizo vode takrat kopanje odsvetovali. Mestna občina Kranj je nato naročila ponovno vzorčenje in analizo vode na reki Savi.
Izkazalo se je, da je bilo onesnaženje posledica kratkotrajnega vpliva obilnejših padavin pred vzorčenjem. Mejne vrednosti prisotnosti enterokokov in bakterije E.coli v vzorcu, ki ga je občina v analizo v Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano poslala 7. julija, niso bile presežene. “Kakovost vode se zaradi vročinskih valov in suše sicer lahko spreminja, tako da kopalce vseeno opozarjamo, da je odločitev za hlajenje v Savi odgovornost vsakega posameznika,” so ob tem izpostavili na občini.
Ker so na občini v zadnjih dneh prejeli tudi nekaj vprašanj občanov glede kakovosti vode v reki Kokri, so preventivno izvedli še dodatno analizo vode pri lesenem mostu v mestnem delu kanjona. Tudi na tem območju je voda glede na analizo za kopanje primerna oziroma skladna s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Foto: Ciano SLO/Facebook
Foto: Ciano SLO/Facebook
Foto: Ciano SLO/Facebook
Oglas