Skozi Hormuško ožino je pred vojno navadno potovala petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Potem ko je v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za opravljanje vloge “varuha ožine” poplačane z zaračunavanjem 20-odstotne pristojbine za povračilo stroškov, je ameriški predsednik danes sporočil, da je ožina odprta za ves ladijski promet, razen za tistega, ki je povezan z Iranom.
Oglas
Pojasnil je, da bodo ameriške sile postavile popolno pomorsko zaporo le za plovila, ki prihajajo v iranska pristanišča ali iz njih oziroma ki prevažajo tovor, povezan z islamsko republiko.
“Na podlagi zelo produktivnih pogovorov z bližnjevzhodnimi voditelji sem se odločil, da 20-odstotno pristojbino za povračilo stroškov ZDA nadomestim s trgovinskimi in naložbenimi sporazumi, ki jih bodo različne zalivske države sklepale z ZDA. Te naložbe bodo OGROMNE, a hkrati izjemno dobre zanje in njihovo prihodnost,” je zapisal Trump. S kom natanko je govoril, ni navedel.
“Amerika ponovno ZMAGUJE, zmaguje kot še nikoli doslej,” je zapisal in dodal: “Dnevi, ko je Iran ubijal na sto tisoče ljudi, vključno z 52.000 protestniki, so MIMO, in kar je najpomembnejše, IRAN NE BO NIKOLI IMEL JEDRSKEGA OROŽJA.”
Ameriška mornarica naj bi danes v skladu s Trumpovim ukazom ob 22. uri po srednjeevropskem času ponovno postavila zaporo iranskih pristanišč.
Trump zatrjuje, da je Iranu ponudil možnost za dogovor. Foto: Reuters
Iransko vojaško poveljstvo je medtem vztrajalo, da Teheran ZDA ne bo dovolil vmešavanja v Hormuško ožino, ki je svetovno pomembna plovna pot za izvoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina iz Perzijskega zaliva.
Poveljstvo je hkrati države v Perzijskem zalivu posvarilo pred morebitnim sodelovanjem z Washingtonom.
Medsebojni napadi
ZDA so tretjo noč zapored izvedle napade na Iran, ki se je odzval z napadi na ameriške vojaške položaje v zalivskih državah. Med peturnimi napadi so ZDA napadle več pristaniških mestih na jugu Irana, med drugim v Bušerju in Bandar Abasu ob Hormuški ožini.
Iranski mediji so poročali o več eksplozijah na otoku Kiš v Perzijskem zalivu, na območju pristaniškega mesta Bušer, otoku Kešm v Hormuški ožini in v mestu Bandar Abas, povzemajo tuje tiskovne agencije.
Med tarčami ameriških napadov na Iran so bili “obalni obrambni sistemi, objekti za brezpilotne letalnike in rakete ter pomorska sredstva”, je zjutraj sporočilo ameriško osrednje poveljstvo (Centcom).
Iran se je odzval z napadi na ameriške položaje v zalivskih državah. Islamska revolucionarna garda je sporočila, da je z raketami in brezpilotnimi letali napadla več objektov v Bahrajnu, vključno s stavbo, v kateri so nastanjene ameriške sile, je poročala iranska državna televizija.
Jordanska vojska je medtem sporočila, da je prestregla in sestrelila štiri rakete, ki so v zračni prostor Jordanije priletele z iranskega ozemlja.
Dim nad Manamo v Bahrajnu po sestrelitvi brezpilotnika. Foto: Reuters
Islamska revolucionarna garda je sicer v torek pozvala Jordanijo, naj konča vojaško sodelovanje z ZDA, češ da bi takšen korak pripomogel k obnovitvi regionalne varnosti, ter dodala, da Iran do jordanskega ljudstva ne goji sovraštva. Obenem je potrdila, da je zjutraj z balističnimi raketami napadla letalsko oporišče v državi, ki naj bi ga ameriška vojska uporabljala za izvedbo napadov na Iran.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek kljub novim napadom izjavil, da je dogovor z Iranom še vedno mogoč. Pred tem je na omrežju Truth Social napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da ZDA znova uvajajo pomorsko zaporo iranskih pristanišč, uvedle pa bodo tudi 20-odstotne pristojbine na ves tovor, ki pluje skozi Hormuško ožino.
Iranski zunanji minister se je na napoved zapore odzval, da bo Teheran ostal “skrbnik” ožine, pri čemer je uporabil Trumpov izraz, vojaško poveljstvo Irana pa je sporočilo, da ZDA nimajo vloge pri odločanju o plovni poti in da jim ne bodo pustili posredovati, poroča BBC.
Smrtna žrtev napada na tanker
Združeni arabski emirati so v ponedeljek obtožili Iran, da je napadel dva tankerja v Hormuški ožini, v napadu je umrl en človek, osem pa je bilo ranjenih. Kot je sporočilo obrambno ministrstvo, sta dve raketi zadeli ladji med plovbo v teritorialnih vodah Omana. Umrli in šest ranjenih so Indijci, dva sta Ukrajinca, je še sporočilo ministrstvo.
“Ministrstvo za obrambo obsoja ta drzni napad, ki predstavlja resno kršitev in jasno prekršitev mednarodnega prava ter ogroža varnost in stabilnost regije,” so navedli na družbenem omrežju X.
Pogled z vodnega brezpilotnika pred napadom na pristaniško infrastrukturo v Bandar Abasu. Foto: CENTCOM/Reuters
Islamska revolucionarna garda (IRGC) je pozneje potrdila napade in navedla, da sta dva tankerja prezrla opozorila, izklopila navigacijske sisteme in poskušala prečkati minirano pot. Kot odgovor na to je garda zadela tankerja in ju onesposobila, so še navedli.
Kitajska poziva k vzpostavitvi varne plovbe v Hormuški ožini
Kitajska je v torek pozvala ZDA in Iran, naj znova zagotovita varno plovbo skozi Hormuško ožino. ZDA in Iran se kljub pred kratkim sklenjenemu memorandumu o soglasju ne morejo dogovoriti o upravljanju te ključne pomorske poti, prek katere Kitajska prejme velik delež svojega uvoza nafte, v zadnjih dneh pa so se razmere še zaostrile.
“Čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega in varnega prehoda skozi ožino je želja celotne mednarodne skupnosti,” je dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za zunanje zadeve Lin Džjan. Dodal je, da si bo Peking še naprej prizadeval za normalizacijo razmer v povezavi s Hormuško ožino.
Supertanker Mobassa B – eden od dveh tankerjev, za katera je ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov navedlo, da sta ju med plovbo skozi Hormuško ožino zadele iranske križarske rakete – med plovbo v Rotterdamu. Foto: Reuters
Hormuška ožina je ena od najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, prek katere se je pred začetkom vojne, ki so jo proti Iranu konec februarja sprožili Izrael in ZDA, stekala približno petina vseh svetovnih zalog nafte. Največja uvoznica nafte prek Hormuške ožine je bila prav Kitajska, njen uvoz nafte pa je junija po trenutnih podatkih, na katere se sklicuje Reuters, dosegel najnižjo raven v skoraj desetih letih.
Kitajska je po začetku vojne proti Iranu hitro omejila uvoz nafte zaradi naraščajočih cen. Pri blaženju posledic potencialne krize se zanaša na strateške naftne rezerve – Peking se je odločil, da bo gorivo zadržal za domači trg, medtem ko strm padec porabe goriva po skokovitem zvišanju cen nafte kaže tudi, da lahko Kitajska ob še vedno naraščajočem ogromnem številu električnih vozil preživi tudi z manj nafte.
Zmanjšanje kitajskega uvoza surove nafte je pripomoglo k ublažitvi pomanjkanja v drugih državah v vzhodni Aziji, ki pa se prav tako zanašajo na uvoz nafte prek Hormuške ožine in bi še vedno lahko utrpele hude posledice, če ladijski promet skozi ožino ne bo kmalu stekel.
Zadnje napovedi ameriškega predsednika Trumpa pri tem ne vzbujajo upanja. Ameriška mornarica naj bi v torek v skladu z njegovim ukazom ob 22. uri po srednjeevropskem času znova vzpostavila zaporo iranskih pristanišč, medtem ko se med Teheranom in Washingtonom znova zapleta.
Trump je v ponedeljek zatrdil, da bodo ZDA prevzele nadzor nad Hormuško ožino in da bodo za to plačane, saj bodo postale “varuhinje ožine”. Iran pa je odgovoril, da nikakor ne bo dopustil vmešavanja v upravljanje ožine, kjer se medtem nadaljujejo spopadi med stranema.
Trump se je premislil glede Hormuške ožine
Oglas