Brutalen odziv varnostnika na ravnanje gostje portoroškega lokala Alaya, ki se je zgodil v nedeljo nekaj pred drugo uro zjutraj, je močno vznemiril javnost. Z videoposnetka, ki ga je objavil portal Regional, je razvidno, kako ženska, ki je očitno na vrtu lokala, z roko udari varnostnika v predel trupa. Nato se začne vzvratno umikati, varnostnik pa se odpravi zanjo. Naredi štiri korake proti njej in jo že med hojo brez besed s pestjo udari v glavo ter jo z enim udarcem nokavtira. Z drugim udarcem njene glave ni zadel, ker je v tistem trenutku že padala na tla, nato pa obležala na betonu. Z opozorila pred vhodom v Alayo izhaja, da so za varovanje ljudi in premoženja najeli varnostnike iz trboveljske družbe Sektor profesionalne varnosti (SPV), katere ustanoviteljica in direktorica je Anita Zidar. Na naše telefonske klice in pisna vprašanja o uporabi ter sorazmernosti sile njihovega varnostnika se ni odzvala.
Kaj pravi stroka o varnostnikovem udarcu v glavo gostje v Alayi FOTO: Moni Černe
Kaj pravi stroka o varnostnikovem udarcu v glavo gostje v Alayi FOTO: Moni Černe
Vprašanja smo naslovili tudi na klub, najemnik prostora in upravitelj kluba je prek družinskega podjetja Alaia, d. o. o., Rikardo Frankarli. V odgovoru so zapisali: »Pred tem je oseba večkrat kršila hišni red in javni red na prireditvenem prostoru. Varnostniki so jo večkrat opozorili ter ji izrekli ustne odredbe, ki jih ni upoštevala. Zaradi nadaljnjih kršitev ji je bila izrečena prepoved ponovnega vstopa na varovano območje, vendar jo je kljub temu kršila.« Dodali so še: »Kasneje se je zapletla v fizični spor z drugimi gosti, nato pa fizično napadla tudi več varnostnikov, pri čemer sta bila dva varnostnika lažje poškodovana. Z zunanjega dela lokala oziroma promenade je proti lokalu metala steklenice, kamenje in druge predmete, ki jih je imela pri roki, s čimer je ogrožala varnost gostov, zaposlenih in premoženja.«
Varnostnik se ne sme maščevati
Za strokovno mnenje o dogodku smo prosili izrednega profesorja s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, dr. Miha Dvojmoča. »Pri presoji je treba poudariti, da objavljeni posnetek prikazuje samo krajši del dogajanja in ne omogoča vpogleda v vse okoliščine pred incidentom in po njem. Iz medijskih navedb izhaja, da naj bi pred posnetim dogodkom prišlo tudi do napada na varnostnike, vendar lahko dokončno presojo zakonitosti ravnanja opravijo le pristojni organi na podlagi celotnega videogradiva, izjav udeležencev in prič, zdravstvene dokumentacije ter poročil varnostne službe.«
Kot pojasnjuje dr. Dvojmoč, Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) jasno določa, da mora biti vsak ukrep varnostnika strokoven, sorazmeren zakonitemu cilju in izveden z najmanjšimi možnimi škodljivimi posledicami, pri čemer morata biti spoštovana dostojanstvo in človekove pravice posameznika. Ob analizi konkretnega videoposnetka izredni profesor opozarja na ključni trenutek: »Na objavljenem delu posnetka je videti, da ženska varnostnika udari, nato pa se obrne in se od njega oddaljuje. Varnostnik ji sledi ter jo udari v predel glave, zaradi česar ta pade na tla. Če je bil neposredni napad v trenutku uporabe sile že končan in se je oseba umikala, je takšno nadaljnje udarjanje z vidika sorazmernosti in pravil stroke zelo problematično.«
Kaj pravi stroka o varnostnikovem udarcu v glavo gostje v Alayi FOTO: Moni Černe
»Ukrep varnostnika ne sme predstavljati kaznovanja, maščevanja ali povračilnega ravnanja zaradi predhodnega napada,« je jasen dr. Dvojmoč. Dodaja še, da sme varnostnik – tudi če je bila oseba pred tem nasilna – uporabiti le toliko sile, kolikor je v konkretnem trenutku nujno potrebno za odvrnitev napada, preprečitev ogrožanja ali zakonito zadržanje osebe.
Na vprašanje, kdaj pa je uporaba fizične sile dovoljena, pojasnjuje, da sme varnostnik fizično silo uporabiti le, če drugače ne more preprečiti neupravičenega vstopa na varovano območje, odstraniti osebe, ki se na varovanem območju neupravičeno zadržuje, preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja, odvrniti istočasni protipravni napad nase ali na varovano osebo oziroma zadržati osebo do prihoda policije. Ključna pa je beseda istočasni oziroma neposredno trajajoči napad. “Fizična sila je lahko upravičena, dokler napad traja ali neposredno grozi. Ko nevarnost preneha, mora prenehati tudi uporaba sile,” je jasen sogovornik.
Nujen udarec v glavo?
Pravilnik dodatno določa, da mora varnostnik, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo pred uporabo sile opozoriti. Najprej mora uporabiti strokovne prijeme, udarce ali mete pa sme uporabiti šele, če s prijemi ne more doseči zakonitega namena. Z uporabo sile mora takoj prenehati, ko prenehajo razlogi zanjo, pojasnjuje dr. Dvojmoč. »Na podlagi objavljenega posnetka zato ni mogoče dokončno ugotoviti vseh pravnih okoliščin. Je pa mogoče reči, da je udarec v glavo osebe, ki se v tistem trenutku oddaljuje in ne izvaja več neposrednega napada, težko utemeljiti kot nujen in sorazmeren varnostni ukrep. Drugačna bi bila presoja, če bi bilo mogoče dokazati, da je napad še trajal, da je oseba neposredno ogrožala druge ljudi ali da jo je bilo treba zakonito zadržati in milejši ukrepi niso bili učinkoviti.« Pravilen postopek v podobni situaciji je po navedbah sogovornika naslednji: »Varnostnik mora najprej poskušati konflikt umiriti z mirno in jasno komunikacijo, opozorilom ter ustno odredbo. Če oseba krši hišni red ali ogroža druge, ji lahko prepreči vstop oziroma odredi, naj zapusti varovano območje.«
Če oseba z nasilnim ravnanjem nadaljuje, mora varnostnik zaščititi druge obiskovalce in sodelavce, jo jasno opozoriti, naj preneha ter uporabiti najmilejši učinkovit ukrep. »Pri fizičnem odporu pa praviloma najprej uporabiti strokovne prijeme za obvladovanje. Po potrebi mora osebo zadržati do prihoda policije, takoj poklicati policijo in po potrebi nujno medicinsko pomoč, po prenehanju nevarnosti nemudoma prenehati uporabljati silo ter zavarovati posnetke, podatke o pričah in druge dokaze, dogodek pa ustrezno dokumentirati. Pri uporabi fizične sile mora imetnik licence dogodek tudi strokovno oceniti in v zakonsko določenih primerih najpozneje v 48 urah pisno poročati pristojni policijski postaji,« poudarja strokovnjak.
Kaj sledi
Če se ugotovi, da je varnostnik prekoračil svoja pooblastila, so glede na dejansko stanje in težo posledic mogoče različne sankcije, kot so delovnopravna oziroma disciplinska odgovornost pri delodajalcu (ki lahko vodi tudi do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi); prekrškovna odgovornost po Zakonu o zasebnem varovanju; civilna odškodninska odgovornost za povzročene telesne poškodbe ali drugo škodo; kazenska odgovornost, če ravnanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja (npr. povzročitev lažje ali hude telesne poškodbe); odvzem službene izkaznice varnostniku, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pri tem pristojni organi vedno presojajo konkretne okoliščine, težo kršitve in vpliv takšnega ravnanja na varnost ljudi ter premoženja. Ob tem dr. Dvojmoč opozarja na pomembno pravno razliko: »Treba je razlikovati med službeno izkaznico posameznega varnostnika in licenco varnostne družbe. Posameznemu varnostniku se lahko odvzame službena izkaznica, medtem ko se varnostni družbi lahko izrečejo inšpekcijski ukrepi, globe ter v zakonsko določenih primerih pogojni, začasni ali trajni odvzem licence.«
Odvzem licence varnostni družbi pa ni avtomatična posledica vsakega posameznega incidenta. »Presoja se, ali je šlo tudi za nepravilnosti pri organizaciji in izvajanju varovanja, pomanjkljiv nadzor, neustrezno usposabljanje, uporabo oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev, ponavljajoče se kršitve ali nezakonito oziroma nestrokovno delo, ki je povzročilo hujše posledice. Zakon omogoča začasni odvzem licence, trajni odvzem pa med drugim tudi, kadar je zaradi nezakonitega ali nestrokovnega dela imetnika licence prišlo do hujših posledic za življenje ali zdravje ljudi in javnega interesa ni bilo mogoče zavarovati z milejšimi ukrepi.«
Inšpektorat uvedel nadzor
»Sklepno ocenjujem, da mora biti vsak napad na varnostnika obravnavan resno in da ima varnostnik pravico zaščititi sebe, sodelavce ter obiskovalce. Vendar njegova vloga ni kaznovanje osebe. Tudi po predhodnem napadu mora biti uporaba fizične sile vezana na trenutno in neposredno nevarnost, nujnost ukrepa ter načelo najmanjših škodljivih posledic. Na objavljenem delu posnetka ravnanje odpira dvom o sorazmernosti, končna pravna ocena pa mora temeljiti na celotnem dokaznem gradivu,« sklene izr. prof. dr. Miha Dvojmoč. Vesna Mitrić z Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo nam je potrdila, da zadevo že obravnava inšpektorat: »V zvezi z dogodkom pred lokalom Alaya v Portorožu Inšpektorat RS za notranje zadeve (IRSNZ) že vodi postopek inšpekcijskega nadzora. Samega dogodka ter poteka ali ugotovitev postopka pa ne moremo komentirati, saj inšpekcijski postopek ter z njim povezano zbiranje dejstev in dokazov še potekata.«