Če bi Boris Mijič, ki je bil v DZ izvoljen v volilnem okraju Gornja Radgona, odstopil pred iztekom polletnega roka od začetka mandata, bi bile nadomestne volitve razpisane v vseh 11 volilnih okrajih volilne enote Ptuj, kandidirale pa bi lahko tudi stranke in liste, ki na parlamentarnih volitvah marca niso sodelovale. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“Iskreno me zanima, ali boste po 10. oktobru še postavljali takšna vprašanja in vršili takšen pritisk glede Mijiča,” je predsednik stranke Resni.ca Zoran Stevanović v začetku julija dejal novinarjem, ki so ga v DZ-ju znova spraševali, ali in kako bo stranka ukrepala zoper poslanca Resni.ce. Boris Mijič se je namreč znašel v središču afere in obtožb o kršitvah pravic delavcev, ponarejanju dokumentov in o tem, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga, poleg tega pa naj bi lagal tudi o svoji izobrazbi. Posledično na Mijiča letijo številni očitki, da ni primeren za poslansko funkcijo, in pozivi k odstopu. A Stevanović vztraja, da Resni.ca ne bo izpustila mandata “zaradi pritiskov kogar koli”, in poudarja, da je njegova stranka v DZ pripeljala pet poslancev in da bo s petimi tudi končala mandat.
Oglas
Sorodna novica
Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.
Da bi Resni.ci to uspelo, je – ne glede na to, kakšna bo nadaljnja usoda Mijiča – ključen prav 10. oktober, dan, ko bo od ustanovitvene seje aktualnega sklica DZ-ja preteklo natanko pol leta. Če od začetka mandata preteče več kot šest mesecev, mandat poslanca, ki odstopi, namreč samodejno prevzame kandidat iste stranke, ki je na volitvah dosegel naslednji najboljši rezultat. Če pa poslanec odstopi prej, prenos mandata ni samodejen, stranka poslanski mandat izgubi, zanj pa se morajo izpeljati nadomestne volitve.
Z drugimi besedami: če bi Mijič odstopil pred 10. oktobrom, bi Resni.ca izgubila enega od petih poslanskih mandatov, zanj pa bi se morala z drugimi strankami in listami potegovati na nadomestnih volitvah. Zato tudi ne preseneča, da poslanec Mijič kljub javnemu opravičilu na vprašanja o odstopu ne odgovarja; Stevanović v javnih nastopih vedno znova poudarja, da bodo odgovornost poslanca presojali ustrezni organi, Mijiču pa je ob tem dal čas, da vse svoje dolgove poplača do konca leta. Kot je dejal, bi v primeru dokazane krivde poslančev odstop zahteval tudi pred tem.
Zakon o poslancih sicer določa, da poslancu funkcija preneha, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
“Če ga bo sodišče obsodilo na zaporno kazen, daljšo od enega leta, potem sledi odstop. V nasprotnem primeru pa nismo mi tisti, ki odločamo o tem,” je glede Mijiča (drugi z desne) dejala vodja poslanske skupine Resni.ce Katja Kokot (na levi). Foto: BoBo
Na nadomestnih volitvah šteje le večina glasov, brez dodatnih pravil
Nadomestnih volitev v zgodovini Republike Slovenije še ni bilo, saj se skušajo parlamentarne stranke vselej izogniti nevarnosti, da bi izgubile enega od poslanskih mandatov. Če bi do tega prišlo, bi bil sicer položaj precej zanimiv. Predsednica republike bi morala nadomestne volitve razpisati v 15 dneh po tem, ko bi se z odstopom poslanca seznanil DZ. Volitve za poslanski položaj bi potekale v celotni volilni enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, ki je odstopil, stranke in kandidatne liste pa bi se morale h kandidaturi prijaviti na novo, ne glede na to, ali so sodelovale na rednih volitvah ali ne.
Sorodna novica
Stevanović glede Mijiča: Počakajmo, da ustrezni organi odreagirajo pravilno, potem bomo pa videli
To pomeni, da bi lahko stranke predlagale druge kandidate kot marca, sodelovale pa bi lahko tudi liste in stranke, ki na rednih volitvah marca sploh niso sodelovale ali pa takrat morda sploh niso obstajale. Kot nadomestni poslanec bi bil nato izvoljen kandidat, ki bi prejel največ glasov, brez upoštevanja proporcionalnih delitev, volilnega praga in drugih načel, ki se upoštevajo pri rednih volitvah. V primeru Mijiča, ki je bil izvoljen v volilni enoti Ptuj v volilnem okraju Gornja Radgona, bi bile torej ob njegovem odstopu nadomestne volitve razpisane v vseh 11 volilnih okrajih volilne enote Ptuj, kandidate pa bi lahko predlagal kdor koli, ki bi izpolnjeval pogoje za predlaganje kandidatov po zakonu o volitvah v državni zbor.
Šlo bi torej za večinske volitve za en poslanski mandat v državnem zboru, izpeljane na območju ene volilne enote, ki ne bi bile nadaljevanje rednih volitev, temveč nove, ločene volitve. Ker se to zdi kot dobra priložnost za stranke, da osvojijo (dodaten) mandat, lahko predvidevamo, da bi največje stranke v boj na nadomestnih volitvah poslale svoje vidne člane, priložnost za preboj v DZ pa bi verjetno videle tudi manjše stranke in liste, za katere sodelovanje na rednih parlamentarnih volitvah predstavlja (pre)velik logistični in finančni zalogaj.
Ker takšnega dogodka v Sloveniji še ni bilo, se sicer odpira tudi nekaj vprašanj glede organizacije in izvedbe nadomestnih volitev. Volitve bi bile namreč omejene na zgolj eno volilno enoto, zato je med drugim vprašanje, kakšne bi bile omejitve glede volilne kampanje in na kakšen način bi pred glasovanjem veljal volilni molk. “Glede vprašanj, povezanih z volilno kampanjo, so pristojnosti Državne volilne komisije (DVK) omejene, zato bi bilo treba v primeru razpisa nadomestnih volitev njene pristojnosti podrobneje normativno urediti oziroma jasno opredeliti,” so ob tem sporočili iz DVK-ja.
Oglas