Razmere na Bližnjem vzhodu so na robu širšega konflikta, saj napetosti med Iranom, Izraelom in njihovimi regionalnimi zavezniki naraščajo. Dogajanje ogroža stabilnost regije, vpliva na energetske tokove in ima potencialne posledice za Evropo in Sredozemlje. Pogovarjali smo se s Klemenom Grošljem, analitikom za mednarodne odnose in varnostno politiko, ki že več kot desetletje spremlja razmere na Bližnjem vzhodu – regiji, kjer se prepletajo zgodovinski, verski, politični in strateški interesi številnih držav. Grošelj opozarja, da so trenutni konflikti, vpletenost Irana in njegovih proksijev, kot je Hezbolah ter odzivi ZDA, Izraela in evropskih držav resna regionalna kriza, ki se lahko hitro razširi na globalno raven. Po njegovih besedah obstaja možnost, da se spopadi razširijo tudi na države Evropske unije.

Kaj pomeni napad Irana (direktno ali prek proksija Hezbolaha) na Ciper? Celo nemški kancler je zaostril vojno retoriko. Gre Evropska unija direktno v bližnjevzhodni spopad? Nas mora to skrbeti?

»Gre za resno regionalno krizo, ki bi relativno hitro prerasla v globalno, še posebej, če se bodo vanje začele vključevati nove države. Če se bodo spopadom pridružile evropske države, lahko to privede do vključitve držav kot so S. Koreja, Rusija, Kitajska in tako bi spopad lahko zelo hitro postal svetovni spopad. Vsekakor je eskalacijski potencial te vojne, bistveno večji kot v Ukrajini, saj gre za več držav, ki so vključene v spopad, in obseg posledic zadeva globalno raven že v tej fazi, ko gre še za regionalni spopad. Razlogov za paniko ni, morajo pa seveda države začeti sprejemati določene ukrepe za omilitev posledic. Menim, da bi morala EU narediti vse, da se vojna čim prej konča, še posebej ker bomo prav Evropejci zaradi visoke uvozne energetske odvisnosti plačali najvišjo ceno tega spopada.«

Omenili ste, da je ob napadu na Ciper Natova protizračna obramba zatajila. Kakšno obrambo sploh ima Nato? Je primerljiva z, na primer, izraelskim Železnim ščitom?

»NATO ima t.i. integriran sistem PZO, ki ga sestavlja mreža sistemov za opazovanje (radarji, sateliti itd.) in sistemov PZO, ki so bodisi zračni (letala, helikopterji), pomorski (vojaške ladje z močnimi sistemi PZO in radarji) ter kopenski (sistemi PZO). Po zmogljivostih so ti sistemi, še posebej pomorski del, povsem primerljivi s sistemom železna kupola oziroma ščit. Kot kaže oborožene sile ZK niso predvidevale možnost tovrstnega napada na bazo na Cipru in tudi niso imele ustreznega sistema PZO, medtem ko večji del V. Sredozemlja s svojimi sistemi pokriva Turčija, kot članica Nata. Kar je očitno, je v tem sistemu Iran ali eden od njegovih proksijev našel vrzel in jo izkoristil za napad. Zato sedaj mnoge evropske države pošiljajo, predvsem vojaške ladje s sistemi PZO, ki bodo to očitno vrzel zapolnile. Med njimi je tudi ZK, ki tja napotuje rušilec razred Daring, ki ima izredno močen in zmogljivi sistem PZO.«    

Bo dejstvo, da je ajatola Homenej nevtraliziran, pospešilo končanje vojne na Bližnjem vuhodu ali jo bo podaljšalo?

»Sama smrt Homeneja ni prinesla pričakovanega padca režima mul v Iranu in je predvsem prispevala k večji intenzivnosti spopadov. Sam menim, da sama smrt ne bo vpliva na dolžino spopada, pomembneje bo vprašane, kdaj bo katera od strani dosegla točko, ko bo sprejemala neke vrste prekinitev ognja. Ne glede na retoriko tako iranski režim kot ZDA in Izrael ter zalivske države nimajo neomejenih zalog in zmogljivosti za nadaljevanje vojne. Kdaj bo nastopil ta trenutek, je pa zdaj praktično nemogoče napovedati. Pomembno vlogo bo seveda igrala tudi možnost eskalacije v smislu ozemeljske širitve vojne, česar si predvsem ZDA ne želijo.« 

Kako realne so možnosti za obnovo iranske monarhije, ki bi jo vodil sin šaha Reza Pahlavi? Ima kaj realne podpore med iranskim prebivalstvom ali nabira ‘glasove’ zgolj med diasporo?

»Mislim, da je to ena od možnosti, ki je tako neverjetna, da so jo opustili že sami Američani. Njega podpira predvsem diaspora, medtem ko je doma monarhija podobno osovražena kot režim mul. Mislim, da bo po tej vojni in preliti krvi kredibilnost sina zadnjega šaha minimalna. Nekaj podobnega so ZDA poskušale že v Iraku in Afganistanu in ni bilo uspešno. Bo pa po vojni prišlo v Iranu do notranjepolitičnih pretresov in nemirov, kaj konkretno se bo zgodilo ali bo to preraslo v državljansko ali medetnično vojno ali kaj podobnega pa je nemogoče napovedati zdaj.«

Kaj nov konflikt na Bližnje vzhodu skupaj z zaprtjem Hormuške ožine po vašem pomeni za ceno nafte in plina? Do kam lahko poletijo cene?

»To je težko napovedati. Vsekakor bodo cene nafte z zaprtjem Hormuške ožine rasle in če se bo vojna širila proti V. Sredozemlju ali pa da bi bil napaden plinovod TANAP in/ali naftovod Baku-Ceyhan, potem bodo cene plina in nafte poletele v nebo. Potem bo cena nafte preko 100 ameriških dolarjev za sod in cene plina v EU na ravni tistih iz poletja 2022. To pomeni posledično s šestmesečnim zamikom dvig cen električne energije. Vsekakor bo evropska energijsko intenzivna industrija pod velikim pritiskom, kot tudi denarnice nas potrošnikov, ker bo sledil splošni dvig cen in inflacijski pritiski.«