Vojna v Ukrajini vse bolj vpliva na vsakdanje življenje ljudi v Rusiji. Napadi dronov na rafinerije, pristanišča in tankerje v Rusiji Kremelj izpostavljajo vse večjemu pritisku, pravi finski vojaški strokovnjak in poslanec Jarno Limnell. Zato svari pred morebitnim ostrim ruskim odzivom.
Jarno Limnell je v članku za finski dnevni časopis Uusi Suomi zapisal, da se v Rusiji rahlja obstoječi t. i. tihi sporazum med državo in prebivalstvom. Kremelj je svojim državljanom dolgo časa sporočal, da država bije vojno, medtem ko se normalno življenje v državi nadaljuje.
Se pripoved Kremlja o vojni ruši?
“Ko vojna postane vidna v vsakdanjem življenju povprečnega Rusa – na bencinski črpalki, v vrstah, v omejitvah in cenah –, ne gre več le za dogodke na fronti. Ta sporazum zdaj omahuje,” je po poročanju nemškega Focusa zapisal Limnell.
Po Limnellu to niso več osamljeni, spektakularni napadi. Ukrajina vodi vojaško kampanjo proti celotni ruski dobavni verigi z gorivom. Gorivo pa je življenjska kri vojskovanja. Brez njega tovornjaki, letala in logistika ne morejo delovati. “Na črpalki ne pušča samo gorivo. Gre tudi za puščanje pri pripovedi Kremlja o nadzoru.”
Dodaten evropski pritisk na Rusijo
V vojnih letih je Rusija gojila podobo, da se lahko upre sankcijam in nadaljuje vojno v nedogled. Čeprav ukrajinski napadi po Limnellovem mnenju morda sami ne bodo odločili vojne, napadajo prav to podobo.
“Putin noče izgledati, kot da so ga za pogajalsko mizo prisilili vrste pred bencinskimi servisi, droni in odločitve Nata. Prav zato bi bila lahko naslednja faza vojne nevarna,” opozarja Limnell.
Foto: Guliverimage
Limnell vidi dodaten pritisk v signalih z vrha Nata v Haagu. Evropa prevzema več odgovornosti in podpora Ukrajini se nadaljuje. Politične zaveze so se prenesle v orožje, proizvodnjo in dolgoročno pomoč.
Ali čas dela proti Putinu?
Ta kombinacija spreminja položaj, meni finski vojaški strokovnjak. Zdaj je Ukrajina sposobna udariti globoko v Rusijo, obenem pa ima zagotovilo za nadaljnjo zahodno podporo. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu to otežuje izračune. Ne more se več tako zlahka zanašati na to, da bo čas samodejno deloval v prid Rusiji.
Kratkoročno pa Limnell ne pričakuje, da bo Moskva bolj pripravljena na pogajanja. Nasprotno, pritisk bi lahko Kremelj prisilil k ostrejšemu odzivu. Priznal je, da pot do morebitnih pogajanj pogosto vodi skozi pritisk. Toda prav zaradi tega je najbolj nevarna faza morda še pred nami, je opozoril Finec.
Ali Evropi grozijo ruske ustrahovalne provokacije?
Po logiki Kremlja bi se vsakršne koncesije, dane pod pritiskom, hitro razumele kot šibkost. “Putin noče izgledati, kot da so ga za pogajalsko mizo prisilili vrste pred bencinskimi servisi, droni in odločitve Nata. Prav zato bi bila lahko naslednja faza vojne nevarna,” opozarja Limnell.
Limnellu se neposredni ruski napad ne zdi precej verjeten, opozarja pa ne morebitne ustrahovalne poteze, med katerimi so tudi lahko ruske provokacije na mejah članic Nata. Na fotografiji: meja med Rusijo in Estonijo pri mestu Narva, ki se pogosto omenja kot tarča morebitne ruske obmejne provokacije.
Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko
Pričakuje ostrejše ruske napade, zlasti na ukrajinska mesta, oskrbo z energijo in odpornost civilne družbe. Hkrati bi Rusija lahko razširila svoje dejavnosti v sivi coni v Evropi. Limnell navaja morebitne ruske ustrahovalne poteze, ki bi bile usmerjene proti Evropi: kibernetske napade, sobotaže, motenje GPS in pritiske na mejah.
Manj verjeten se mu zdi odprt ruski vojaški spopad z Natom.
Ukrajina bo še nadaljevala napade na dobavno verigo goriva
Po Limnellovi oceni bo prišlo do dveh razvojev dogodkov hkrati: Ukrajina bo nadaljevala z napadi na rusko dobavno verigo goriva, ker imajo vojaške, gospodarske in psihološke učinke. Rusija bo poskušala prikriti posledice z administrativnimi ukrepi, propagando in protinapadi.
Moskva si prizadeva prepričati tako svoje prebivalstvo kot Zahod, da naraščajoči pritisk na Rusijo ni spremenil njenih vojnih ciljev, še meni finski vojaški strokovnjak.