Glasovanje v francoski skupščini. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Francoski senat, zgornji dom, ga je pred tem že trikrat zavrnil.
Oglas
Francoski premier Sebastien Lecornu bo njegove tri ključne določbe predložil v presojo devetčlanskemu francoskemu ustavnemu svetu, ki izvaja nadzor nad ustavnostjo zakonov, poroča BBC.
Predlog zakona predvideva, da bi bila pomoč pri končanju življenja namenjena polnoletnim Francozom, ki trpijo za “težko in neozdravljivo” boleznijo, ki ogroža življenje in je v napredovalni ali terminalni fazi. Poleg tega mora bolezen povzročati trajno telesno ali psihološko trpljenje, ki je za bolnika neznosno ali ga ni mogoče učinkovito lajšati z zdravljenjem.
Bolnik bi moral svojo željo svobodno izraziti zdravniku, ki bi moral v roku 15 dni sprejeti odločitev po posvetovanju z drugimi strokovnjaki. Po odobritvi bi sledilo dvodnevno obdobje premisleka, nato pa bi moral bolnik sam zaužiti smrtonosno snov. Če tega zaradi zdravstvenega stanja ne bi mogel storiti, bi poseg lahko izvedel zdravnik ali medicinska sestra.
Na dan izvedbe bi moral zdravnik še enkrat preveriti in potrditi bolnikovo odločitev.
Če bo zakon dokončno potrjen, se bo Francija pridružila skupini evropskih držav, ki so v določeni obliki že dekriminalizirale pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.
Podobna razprava poteka tudi v Združenem kraljestvu. Predlog zakona o legalizaciji pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v Angliji in Walesu je letos zastal, vendar se bo septembra ponovno vrnil v parlamentarno obravnavo.
Podobne zakonodaje tudi v nekaterih drugih državah
Med pionirji na tem področju sta Nizozemska in Belgija, kjer je bila pomoč pri umiranju legalizirana leta 2002 za bolnike z neozdravljivimi boleznimi in neznosnim trpljenjem. Podobne zakonodaje so pozneje sprejele še nekatere druge evropske države, medtem ko Švica že desetletja dovoljuje pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, če oseba, ki pomaga, pri tem ne deluje iz sebičnih razlogov.
Javnomnenjske raziskave pa kažejo, da velika večina Francozov podpira možnost izbire med paliativno oskrbo in pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja za neozdravljivo bolne osebe.
Predsednik Emmanuel Macron je sicer že dlje časa naklonjen sprejetju tega zakona, vendar je proces močno upočasnila njegova odločitev za razpis predčasnih parlamentarnih volitev pred dvema letoma. Od leta 2024 je bilo med več francoskimi vladami zaznati tudi določeno zadržanost glede nadaljevanja zakonodajnega postopka, med skeptiki je tudi sedanji premier Sebastien Lecornu, ki je napovedal, da bo ustavni svet posebej preučil tri ključne določbe zakona.
Tri vprašanja ustavnemu svetu
Prva se nanaša na dvodnevno obdobje premisleka po odobritvi prošnje. Nasprotniki zakona menijo, da je ta rok prekratek za tako pomembno odločitev.
Drugo vprašanje zadeva osebe pod pravnim varstvom zaradi zmanjšane sposobnosti presoje. Ustavni svet bo preverjal, ali lahko v takšnih primerih zagotovijo svobodno in informirano privolitev.
Tretja sporna točka pa se nanaša na vlogo zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov, zlasti tistih, katerih osnovni namen je zagotavljanje paliativne oskrbe terminalno bolnim pacientom in sicer, ali in pod kakšnimi pogoji bi morale takšne ustanove omogočati izvajanje postopkov pomoči pri umiranju.
Oglas