Vlada je začela tudi postopek za pripravo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti in ministrstva pozvala k pripravi predlogov ukrepov za doseganje fiskalnih ciljev. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vlada je sprejela izhodišča za pripravo predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2026, s katerim se bodo zvišali proračunski odhodki. Novembra lani je namreč državni zbor za leto 2026 potrdil proračunsko porabo v višini 17,7 milijarde evrov.
Oglas
Novi razrez, ki prvič presega 18 milijard evrov, vključuje predvsem višje obrambne izdatke. “Povečanje obrambnih izdatkov je namenjeno uresničevanju cilja, da Slovenija doseže obrambne izdatke v višini dveh odstotkov BDP-ja, v skladu s sprejetimi zavezami države,” so zapisali na spletni strani vlade.
Razrez vključuje tudi dodatna sredstva za proračunski sklad Načrta za okrevanje in odpornost, ki so po navedbah vlade potrebna za sklepno fazo izvajanja načrta. “Ob pripravi proračunov za leti 2026 in 2027 v lanskem letu je bilo predvideno, da bo del izdatkov za izvajanje projektov realiziran še v letu 2027. Zaradi zaključka izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost v letu 2026 je bilo treba ustrezna sredstva zagotoviti že v proračunu za leto 2026,” navajajo na ministrstvu za finance.
Sorodna novica
DZ potrdil proračuna za prihodnji dve leti
Kot so pojasnili na vladi, izhodišča za pripravo proračunskih dokumentov temeljijo na najnovejših informacijah o stanju v letošnjem proračunu. “Iz informacije je razvidno, da so se v zadnjem obdobju obveznosti državnega proračuna znatno povečale in da je fiskalna zaveza o kumulativni rasti očiščenih odhodkov sektorja država za leto 2026 kršena, zato je vlada pozvala ministrstva, da ob pripravi proračunskih dokumentov pripravijo tudi predloge ukrepov, ki bodo omogočili doseganje fiskalnih ciljev,” navajajo.
Proračunski primanjkljaj je v prvih šestih mesecih letos po podatkih finančnega ministrstva znašal 1,2 milijarde evrov, medtem ko je za celo leto ocenjen na 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja. Odhodki so bili ob polletju za 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, manj pa so se povečali prihodki, in sicer za 8,4 odstotka.
Vlada je pozvala ministrstva, naj opravijo analizo učinkovitosti svojih proračunskih skladov in v primerih, ko se sredstva teh skladov ne porabljajo tekoče, pripravijo spremembe relevantnih zakonov na način, da se prosta sredstva vrnejo v proračun, kar naj bi to vplivalo na zmanjšanje primanjkljaja državnega proračuna.
Vlada je določila tudi razrez za pripravo predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predloga državnega proračuna za leto 2028. Za leto 2027 so skupni proračunski odhodki prav tako določeni v višini 18,4 milijarde evrov, kar je za 309 milijonov evrov več od lani sprejetega proračuna za leto 2027. Kot pojasnjujejo, se pretežni del povišanja nanaša na dodatna sredstva za izvajanje kohezijske politike, ki naj bi bila v sprejetem proračunu za leto 2027 načrtovana prenizko. Za leto 2028 je predvidena poraba 19,1 milijarde evrov.
Vlada bo rebalans letošnjega proračuna predvidoma določila konec avgusta, proračuna za leti 2027 in 2028 pa skladno s časovnico do konca septembra.
Sorodna novica
Vlada potrdila predlog zakona o StKOK-u: “Zakon daje možnost za učinkovit pregon kriminalitete”
Tveganje za stabilnost javnih financ
Andrej Šircelj, ki je na položaju finančnega ministra od začetka junija, je prejšnji teden povedal, da vlada analizira in dopolnjuje podatke o odhodkih po posameznih ministrstvih. Ob tem je opozoril na velika odstopanja pri odhodkih glede na pretekla leta. Primerjava med prvimi petimi meseci letos in lani po njegovih besedah kaže na enormno povečanje odhodkov v višini 1,5 milijarde evrov. “To ni bila praksa v preteklih letih, tudi ne v tistih letih, ko so bile volitve,” je poudaril.
Na tveganje, da bo celoletni primanjkljaj večji od predvidenega, opozarja tudi fiskalni svet. V svoji zadnji mesečni informaciji je zapisal, da se javna poraba povečuje znatno hitreje od proračunskih prihodkov, kar prinaša tveganja za stabilnost javnih financ. Razloge za rast primanjkljaja vidi v višjih stroških dela v javnem sektorju zaradi uveljavitve novega plačnega sistema, zakonsko pogojenih rednih usklajevanjih socialnih transferjev in pokojnin z inflacijo, vse višjih transferjih v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter okrepljenem naložbenem ciklu države in občin.
Skupni javnofinančni primanjkljaj države bi se lahko po oceni fiskalnega sveta ob koncu leta gibal okoli treh odstotkov BDP-ja, kar je eno izmed meril za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po pravilih EU-ja.
Oglas