Zakon sta minister Zupančič in Anže Logar predstavila v prostorih, ki jih je ministrstvo za pravosodje kupilo na Litijski cesti v Ljubljani, kar je simbolično, saj da z uveljavitvijo novega zakona ne bo treba čakati tri leta, da bi se preiskala odgovornost belih ovratnikov ali funkcionarjev, je dejal Logar. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vlada je na seji sprejela predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki vzpostavlja funkcionalno povezano institucionalno verigo med Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU), Specializiranim tožilstvom za pregon korupcije in organiziranega kriminala – StKOK (doslej se je v javnosti uporabljala kratica SKOK) – in novoustanovljenim specializiranim sodiščem za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Ob tem predlog povečuje število specializiranih tožilcev, zagotavlja prednostno obravnavo korupcije uradnih oseb ter povečuje avtonomijo in učinkovitost specializiranega tožilstva. Zakon se glede na besedilo predloga začne uporabljati 1. januarja 2027.
Oglas
Sorodna novica
Zakon o SKOK-u pripravljen. Po oceni tožilstva slabi njihovo avtonomijo.
“SKOK bo,” je na začetku novinarske konference po seji vlade dejal predsednik Demokratov in minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Poudaril je, da je bilo politično soglasje za ustanovitev tega telesa doseženo že med koalicijskimi usklajevanji, da Demokrati s tem izpolnjujejo predvolilno obljubo in da politična volja za to obstaja v vseh treh koalicijskih partnericah. Predlog je po njegovih navedbah na ministrstvu za pravosodje v sodelovanju s stroko in “daleč stran od oči javnosti” nastajal zato, ker bi v nasprotnem primeru po njegovi oceni nastal “medijski pomp”, ki bi onemogočil pripravo optimalnega zakona.
Po Logarjevih besedah StKOK pomeni “oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov” in okvir, ki od vseh vpletenih terja odgovornost in jim hkrati daje pristojnosti, da bodo učinkoviti. Dosedanji ukrepi za pregon korupcije so bili namreč po njegovi oceni morda dobronamerni, niso pa bili učinkoviti. Napovedal je, da bo predlog zakona, ki so ga pripravili, to spremenil.
“In zato pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, s situacijo, kakršna je, verjetno močni nasprotniki tega zakona ali pa bodo vsaj izražali dvom ob sprejemu tega,” je dodal. “Zakon dejansko daje možnost in ekosistem za učinkovit pregon kriminalitete, organizirane kriminalitete, kaznivih dejanj belih ovratnikov in korupcije” je še dejal Logar.
Kaj prinaša zakon?
Minister za pravosodje Mihael Zupančič je ponovil, da je bistvo zakona vzpostavitev ekosistema za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala, v katerem sodelujejo vsi pristojni organi. Zdajšnji sistem je po njegovi oceni deloval po sistemu silosov. “Imeli ste SDT, ki je preganjal določena kazniva dejanja oziroma je imel svoj katalog, ki pa ni bil nujno skladen s katalogom NPU-ja. To pomeni, da je NPU lahko zavrnil preganjanje določenih kaznivih dejanj, če je SDT tako prosil.”
Kdo bo vodil StKOK?
Vodja StKOK-a bo po besedah ministra Zupančiča imenovan po enakem vzorcu kot generalna državna tožilka.
Med imeni, ki se pojavljajo, je tudi tožilka Mateja Gončin. Po poročanju novinarke Televizija Slovenija Irene Ulčar Cvelbar je Gončina dejala, da tožilci Specializiranega državnega tožilstva (SDT) podpirajo Ivana Pridigarja, ki je nedavno postal vodja SDT-ja. Zaradi kolegialnosti Mateja Gončin o kandidaturi zato ne razmišlja, je pa k njej niti ni nihče povabil, je še zatrdila.
Z novim sistemom pa po Zupančičevih besedah vzpostavljajo “eno čisto linijo ljudi”, od NPU-ja do specializiranega sodišča: “SKOK zazna neko kaznivo dejanje, naroči NPU-ju, da napravi ustrezne preiskave, in na koncu te linije imamo sodišče, eno specializirano sodišče, ki bo sodilo v teh primerih za ta kazenska dejanja.”
Glavni cilj predloga je na zakonski ravni povezati pristojnosti Nacionalnega preiskovanega urada (NPU), Specializiranega tožilstva za pregon korupcije in organiziranega kriminala ter Specializiranega sodišča Republike Slovenije. S tem ciljem je tudi na zakonski ravni poudarjena dolžnost sodelovanja drugih organov, med njimi Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), Finančne uprave in Javne agencije za varstvo konkurence, izhaja iz predloga zakona.
Po predlogu bi se Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj skrbi za pregon najzahtevnejših oblik kriminala, preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj in spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Naštel je še druge spremembe: pri preganjanju korupcije in organiziranega kriminala bodo z namenom skrajšanja postopka pravila sodne preiskave zamenjala pravila tožilske preiskave, tožilce pa bo po lastni presoji vladi posredoval minister za pravosodje na podlagi seznama, ki ga bo pripravil državnotožilski svet. S tem se bosta po Zupančičevih besedah vloga in odgovornost pravosodnega ministra spremenili: “Naša glavna rdeča nit je bila, da v celotni verigi vzpostavimo večjo pristojnost in večjo odgovornost vseh deležnikov.”
To se bo poznalo tudi pri specializiranih sodnikih. Zakon namreč predvideva ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bi se ustanovilo Specializirano sodišče Republike Slovenije za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala s sedežem v Ljubljani in pristojnostjo za celotno državo.
“Ti sodniki so bili zadolženi tudi za redne kazenske zadeve. Malo odvisno od medijskega pritiska so bili enkrat dodeljeni na težje primere, potem so bili vrnjeni na te normalne kazenske zadeve. Rezultat tega je, da se na rešitev težjih primerov danes čaka dlje. V našem primeru to ukinjamo. Sodniki, ki bodo delovali na specializiranem sodišču, bodo delali samo na najtežjih primerih, se pravi na primerih korupcije in organiziranega kriminala,” je pojasnil Zupančič.
Po predlogu bi se Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki zdaj skrbi za pregon najzahtevnejših oblik kriminala, preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Foto: BoBo
NPU bi po predlogu vedno začel ali prevzel preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga kaznivih dejanj, za obravnavo katerih je pristojen StKOK. Prav tako bi preiskavo začel ali prevzel na podlagi pisne zahteve vodje StKOK-a.
Po prvih ocenah tožilstva predlog zakona o StKOK-u v ničemer ne bo prispeval k učinkovitejšemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj, bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva. Na KPK-ju so medtem zadovoljni, da je predlagatelj upošteval njihove pozive k ločitvi sistema preprečevanja korupcije od sistema njenega pregona.
Sorodna novica
Številne javne institucije o StKOK-u: V pripravo nismo bili vključeni in ni znano, kdo je sodeloval
Predlog dolgo pričakovanih zakonskih rešitev, ki med drugim prinašajo ustanovitev StKOK-a, je bil ena od glavnih predvolilnih obljub stranke Demokratov Anžeta Logarja. Ustanovitev StKOK-a in novega specializiranega sodišča za pregon korupcije je zapisana tudi v koalicijski pogodbi.
Vlada obravnava predlog za oblikovanje SKOK-a
Oglas