Dečki v Jemnu na protestih proti ameriško-izraelski invaziji na Iran. Foto: Reuters
Izraelska vojska je sporočila, da je zgodaj zjutraj izvedla nove napade na Teheran, kjer je bil cilj, kot so dejali, “infrastruktura terorističnega režima”. Pozneje so sporočili, da so začeli “novo fazo” napadov na Iran, v kateri bodo “okrepili napade na temelje režima”. Dodali so, da pripravljajo tudi “nekaj presečenj”.
Iranska državna televizija je poročala, da je bilo iz več delov mesta slišati eksplozije. Iransko prestolnico je v preteklih dneh po podatkih Združenih narodov zapustilo približno 100.000 ljudi. Po podatkih Rdečega polmeseca je bilo v napadih v Iranu do zdaj ubitih najmanj 1330 ljudi.
Oblasti v Iranu so zaradi vojne do preklica zaprle vse univerze, napovedujejo pa, da bodo do nedelje postopoma vzpostavili določene administrativne storitve.
Ameriški Center za strateške in mednarodne študije (CSIS) s sedežem v Washingtonu je ocenil, da je prvih 100 ur operacije “Epski bes” stalo približno 3,7 milijarde dolarjev, kar pomeni približno 890 milijonov dolarjev na dan.
Napadi na Libanon zahtevali več kot 200 življenj
Iranci, ki se udeležujejo petkovih molitev v Teheranu, nosijo v rokah podobe ubitega vrhovnega verskega voditelja Alija Hameneja. Foto: AP
Izrael je iz zraka napadel tudi več krajev na jugu Libanona, obenem izraelske sile krepijo ofenzivo z napadi na južno predmestje Bejruta. Tarča napadov naj bi bila območja na vzhodu in predmestja na jugu prestolnice, od koder poročajo o obsežnem uničenju.
Prav tako je Izrael danes napadel zgodovinsko mesto Tir. V napadu v bližini območja Unescove svetovne dediščine je umrla ena oseba.
Izrael je prebivalce okrožja Haret Hrejk v Bejrutu pred napadi pozval k evakuaciji in zatrdil, da namerava napasti infrastrukturo Hezbolaha. Predmestja na jugu prestolnice namreč veljajo za območja, kjer delujejo pripadniki šiitskega gibanja, obenem pa na teh gosto naseljenih območjih živijo tudi številni civilisti.
Izraelska vojska je zatem sporočila, da je Hezbolah od polnoči proti Izraelu izstrelil 70 raket, večino iz južnega Libanona. Ob tem je vojska navedla, da je od začetka tedna zadela več kot 500 ciljev v Libanonu in ubila več kot 70 pripadnikov Hezbolaha.
Hezbolah je medtem izvedel nove napade na položaje izraelskih sil ob meji.
V sovražnostih je v Libanonu po zadnjih podatkih tamkajšnje ministrstva za zdravje umrlo najmanj 217 ljudi, skoraj 800 je ranjenih. Po podatkih Norveškega odbora za begunce (NRC) je v Libanonu razseljenih že 300.000 ljudi.
Libanonska vlada je sicer kmalu po napadu Hezbolaha na Izrael gibanju prepovedala izvajanje vojaških dejavnosti in zahtevala njegovo razorožitev.
A Hezbolah ne popušča, njegovi pripadniki so po lastnih navedbah znova napadli izraelske sile na jugu države.
Združeni narodi so medtem pozvali k preiskavi izraelskih smrtonosnih napadov na Libanon. “Uničujoči vpliv tega konflikta je že pred našimi očmi, civilisti pa plačujejo boleče visoko ceno. Treba je opraviti preiskave, da se ugotovi, ali so napadi v skladu z načeli mednarodnega prava,” je dejala predstavnica urada ZN za človekove pravice Ravina Shamdasani.
Izraelska vojaška vozila ob meji z Libanonom. Foto: Reuters
Dekliško šolo v Iranu naj bi zadela ameriška raketa
Ameriški vojaški preiskovalci menijo, da so za sobotni napad na dekliško šolo v Minabu na jugu Irana, v katerem je bilo po navedbah Teherana ubitih približno 170 ljudi, verjetno odgovorne ameriške sile, vendar preiskave še niso končali, sta za Reuters povedala dva neimenovana ameriška uradnika. Pri tem nista izključila možnosti, da bi se pojavili novi dokazi, ki bi ZDA oprostili odgovornosti in pokazali na drugo odgovorno stran v incidentu. Za zdaj ni znano, kako dolgo bo preiskava še potekala ter katere dokaze ameriški preiskovalci še iščejo.
Tudi analiza satelitskih posnetkov, preverjenih videoposnetkov in objav na družbenih omrežjih, ki jo je opravil New York Times, je pokazala, da je bila šolska stavba močno poškodovana zaradi natančnega udara, ki je sovpadal z napadi na sosednje pomorsko oporišče iranske revolucionarne garde. Uradne izjave, da so ameriške sile napadle pomorske cilje v bližini Hormuške ožine, kjer je oporišče, kažejo, da so napad najverjetneje izvedle same, piše časnik.
Med ubitimi v sobotnem napadu na šolo v Iranu so bile večinoma šolarke, stare od 7 do 12 let. Foto: Reuters
Stopnjevanje vojne v Iranu je po navedbah Unicefovega regionalnega urada za Bližnji vzhod in Severno Afriko zahtevalo življenje 180 otrok.
ZN: Na Bližnjem vzhodu izredne humanitarne razmere
Agencija ZN za begunce (UNHCR) je krizo na Bližnjem vzhodu razglasila za izredne humanitarne razmere, je v Ženevi povedal vodja za nujne primere pri agenciji in medregionalni koordinator za begunce Ayaki Ito. Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk pa je sprte strani pozval, naj “dajo priložnost miru”.
Iran se ne želi več pogajati
Islamska republika, ki odgovarja z raketami in brezpilotniki, zavrača navedbe, da je prosila za premirje. “Ne vidimo razlogov za pogajanja z ZDA,” je dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Kot je dodal, so jih Američani že dvakrat napadli sredi pogajanj. Iranska revolucionarna garda je medtem sporočila, da je izstrelila rakete proti Tel Avivu v Izraelu.
Zalivske države prestrezajo iranske napade
Iran je izstrelil več izstrelkov tudi proti ameriškim oporiščem v zalivskih državah. Katarske oblasti so sporočile, da so prestregle napad z brezpilotnimi letalniki na ameriško oporišče Al Udeid, ki je največje ameriško vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija je sporočila, da je prestregla tri balistične rakete, ki so letele proti zračnemu oporišču, prav tako so napad z brezpilotniki prestregle kuvajtske zračne sile. O napadu poročajo tudi iz Bahrajna. O žrtvah ni poročil.
Trump je dejal, da bo Washington skupaj z Iranom izbral novega iranskega voditelja. Foto: AP
Pet raket prestregli nad Tel Avivom
Tudi Izrael je bil tarča novih iranskih napadov. Kot je sporočila iranska revolucionarna garda, so proti Tel Avivu izstrelili več raket in brezpilotnikov. Izraelski mediji so poročali, da je zračna obramba nad Tel Avivom prestregla najmanj pet raket, iranski izstrelki naj bi med drugim zadeli letališče Ben Gurion. Izraelska vojska domnevnih uspešnih iranskih napadov za zdaj ni komentirala.
V Izraelu so sicer od sobote, ko se je začela vojna, v bolnišnicah zaradi različnih poškodb zdravili več kot 1600 ljudi.
Trump: Morali bomo izbrati novega iranskega voditelja
Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da z Iranom ne namerava skleniti nobenega dogovora, sprejel bo zgolj brezpogojno predajo. Dodal je, da bodo ZDA po imenovanju novega iranskega vodstva skupaj z zavezniki in partnerji poskrbele za svetlo prihodnost Irana.
“Z Iranom ne bo nobenega sporazuma, razen BREZPOGOJNE KAPITULACIJE! Po tem in izbiri VELIKEGA IN SPREJEMLJIVEGA voditelja (ali voditeljev) bomo mi in mnogi naši čudoviti in zelo pogumni zavezniki in partnerji neutrudno delali na tem, da bomo Iran pripeljali z roba prepada in ga naredili gospodarsko večjega, boljšega in močnejšega kot kdaj koli prej,” je na svojem omrežju Truth Social zapisal Trump. “IRAN BO IMEL SVETLO PRIHODNOST. NAJ IRAN SPET POSTANE VELIK (MIGA!).”
Trump je pred tem dejal, da bi bila kopenska ofenziva izraelskih in ameriških vojakov na Iran za zdaj “izguba časa”. “Izgubili so že vse. Izgubili so mornarico, izgubili so vse, kar lahko,” je dejal v pogovoru za NBC. S tem se je odzval na besede Aragčija, ki je v četrtek opozoril, da bi bil morebitni kopenski napad “velika katastrofa za ZDA in Izrael”. “Prepričani smo, da se jim lahko upremo,” je dodal Aragči.
Teherančani: Za nami je najhujša noč doslej
Trump je na vprašanje, kakšno prihodnost si želijo za Iran, dejal: “Želimo uničiti vse. Ne želimo si, da bi prišel nekdo, ki bi mu uspelo v desetih letih vse obnoviti. Želimo, da imajo dobrega vodjo. Imamo nekaj ljudi, za katere mislim, da bi dobro opravili svoje delo.” Dodal je, da bodo ZDA tiste, ki bodo skupaj z Iranom izbrale novega iranskega voditelja, potem ko je bil v napadih ubit iranski vrhovni verski voditelj Ali Hamenej. Ob tem je pozval iranske kurdske milice v Iraku, naj se pridružijo boju proti Teheranu.
Pripadnike iranske vojske, policije in revolucionarne garde je pozval, naj se vdajo in sprejmejo njegovo amnestijo, saj jih v nasprotnem primeru čaka smrt.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth pa je napovedal, da se bodo napadi na Iran “dramatično povečali”, da pa svojih ciljev ne bodo širili. “Točno vemo, kaj je naš cilj – uničiti iranske raketne zmogljivosti in preprečiti, da bi razvili jedrsko orožje,” je dejal.
Oglas