Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož se je v izjavi za medije odzval na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok). Tega je vlada potrdila včeraj, parlamentu pa so predlagali, naj zakon obravnava po nujnem postopku. Orož je poudaril, da vrhovno sodišče sodne postopke, ki jih predlog naslavlja, podpira, ustanovitev Skoka pa bi sam odsvetoval.
“Vlada je na seji potrdila predlog zakona o Skoku. Ko bo zakon sprejet, bo zaradi nekaterih predvidenih rešitev močno vplival na stopnjo pravne varnosti,” je v izjavi za medije v uvodu povedal predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož, pri tem pa opozoril na tri sklope, ki bi jih bilo smiselno ponovno premisliti: kratek rok za organizacijo in ustanovitev Skoka, velika stopnja nedorečenosti glede organizacije novega sodišča in nepredviden vpliv na redno organizacijo sodišč prve stopnje.
“Moj namen ni, da bi oporekal legitimnosti zakona”
V nadaljevanju je poudaril, da je bilo vrhovno sodišče o predlogu zakona seznanjeno tik pred zdajci, ko je bil ta javno objavljen. “Kar je tudi razlog, da se kot predsednik odzivam. Naj bom takoj jasen: moj namen ni, da bi oporekal legitimnosti zakona. Sodni postopki, ki jih predlog naslavlja, so izjemno zahtevni, zato jih podpiramo. Ustanovitev Skoka pa ni modra odločitev in bi jo sam odsvetoval,” je pojasnil.
Dodal je: “Združevanje sodstva samo po sebi ne more biti sporno, pomembno pa je, da se ohrani spoštovanje neodvisnosti sodnika. Namen mojega odziva je, da pristojne poskušam prepričati, da nekatere zakonske ureditve ponovno premislijo.”
Povedal je še, da je včeraj sklical in opravil sestanek z vsemi službami na vrhovnem sodišču, ki so potrebne za organizacijo novega sodišča, “da takoj vsi skupaj začnemo delo in skušamo zmanjšati škodo, ki utegne nastati na opisan način”. “Slovenija si ne sme privoščiti, da ima 1. januarja 2027 nedelujoče ustavno sodišče. Na tem mestu ponovno pozivam vlado in pristojnega ministra, da vendarle preboj naredimo skupaj.”
Policija, tožilstvo in sodišča morajo imeti zakonodajo in pogoje, da bomo učinkovito opravljali svoje delo, je poudaril Orož. “A tudi po sprejemu predloga zakona o Skoku bodo ostale iste težave, ki so cokla sedanjim.”
Po njegovem mnenju gre zakon v marsičem v pravo smer, njegova današnja izjava se nanaša samo na vlogo sodišč. “Podpiram, da bodo postopki hitrejši, kar bo omogočilo sodišču, da se ukvarja s tem, kar je njihova naloga. Da odloči o obtožnici, ki jo vloži specializirano tožilstvo, dokaze zanjo ali proti pa naj tožilstvo odvzame samo.”
Po mnenju državnega tožilstva namen Skoka slabitev avtonomije tožilstva
Na predlog zakona o Skoku so se odzvali tudi z Vrhovnega državnega tožilstva. Da spremembe, ki jih predlog prinaša, ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, njihov namen je predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva s povečanjem vpliva politike na celotno državno tožilstvo, je dejala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Pričakuje, da bo stroka vključena v nadaljnje postopke. Pri tem je Bergant izpostavila povečanje vpliva politike na kadrovske odločitve in delovanje celotnega državnega tožilstva, navaja STA.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu se tudi ne strinjajo z načinom priprave predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki je po navedbah Bergant nastajal v tajnosti, brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo. Po njenih navedbah jim predloga zakona tudi po tistem, ko so ga v četrtek na vladi pripravili za obravnavo v DZ, niso posredovali.
Generalna državna tožilka Katarina Bergant
Foto: STA
Z vsebino predloga so bili na državnem tožilstvu seznanjeni prek spletne strani vlade, na kateri je bil po njenih besedah le nekaj ur javno dostopen in ki naj bi se pred sprejetjem še spremenil. Glede na vsebino tega predloga ocenjujejo, da so predlagane spremembe predvsem organizacijske, njihova vsebina pa naj ne bi dosegla cilja, ki naj bi ga zasledovala.
Vsebina predloga po njihovi oceni tudi presega zastavljene cilje, saj “ne spreminja le organizacije in postopka imenovanja vodstva in tožilcev na t. i. Skoku, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev v RS,” je še dejala Bergant. Po predlogu zakona namreč minister za pravosodje pri oblikovanju predloga za imenovanje vseh tožilcev ne bo več vezan na mnenje Državnotožilskega sveta. S tem bi se po njenih navedbah sistemsko slabila strokovna avtonomija tožilstva in krepilo možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.
Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Ivan Pridigar pa je poudaril, da predlog zakona ne prinaša večjih pristojnosti za pregon najtežjih kaznivih dejanj, temveč gre samo za organizacijske spremembe in preoblikovanje SDT v Skok. Kot je dejal, se v predlogu zakona na pristojnosti SDT nanašata le dva člena, in sicer 8. člen, ki spreminja katalog kaznivih dejanj, za katerega je pristojen Skok, in 12. člen, ki v zakonu o državnem tožilstvu ureja pravno podlago za sodelovanje drugih državnih organov s Skokom.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar sta v izjavi po potrditvi predloga izpostavila, da bo s predlogom zakona pregon korupcijskih kaznivih dejanj bolj učinkovit in hitrejši. Do predloga so bile kritične institucije, ki jih zakona ureja, med drugim Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela enakosti. Opozorili so na neprimernost zakonodajnega postopka. Kritična je tudi opozicija.