Damjan Orož, predsednik vrhovnega sodišča, je poudaril, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo. “To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati, prodajati in tudi že prodalo,” je povedal. Foto: Borut Živulović/BOBO
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vlada je na včerajšnji seji sprejela predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SKOK). DZ-ju ga je predložila v obravnavo po skrajšanem postopku. Varuh človekovih pravic, računsko sodišče, protikorupcijska komisija, informacijski pooblaščenec in zagovornik načela enakosti so že včeraj opozorili na neprimernost zakonodajnega postopka v primeru predloga omenjenega zakona. Opozorila prihajajo tudi iz vrst sodstva in tožilstva.
Oglas
Zakon bi po besedah Oroža močno vplival na stopnjo pravne varnosti
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož je poudaril, da bi zakon o SKOK-u, če bi ga sprejeli, močno vplival na stopnjo pravne varnosti. Skladno s predlogom bi splošne zadeve, o katerih prav tako odločajo specializirani sodniki za kazenske zadeve, dodelili drugim sodnikom. “To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali,” je poudaril Orož. “To za obtoženca pomeni najmanj poseg v pravico do sojenja v razumnem roku, pa ne samo zanj, tudi za oškodovanca, denimo za žrtev posilstva, ki že tako trpi, ko čaka na pravico,” je komentiral.
Za odločanje o pritožbi zoper odločitev specializiranega sodišča za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala, ki ga predvideva predlog, ne bo več pristojno eno izmed štirih višjih sodišč, temveč zgolj mariborsko višje sodišče, ki pa je po besedah Oroža kadrovsko več kot pol manjše sodišče. Zaradi koncentracije vseh pritožb v teh izjemno zahtevnih zadevah le na enem mestu bo to po oceni predsednika “gotovo negativno vplivalo na čas reševanja zadev, in to prav teh zadev, katerih reševanje želi vlada zdaj utemeljeno pospešiti”.
Sorodna novica
Številne javne institucije o StKOK-u: V pripravo nismo bili vključeni in ni znano, kdo je sodeloval
Rok ustanovitve po oceni Oroža nerealen
Vrhovno sodišče ima resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, torej na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s sodno reformo, ki jo je sprejela prejšnja vlada. “Takšen rok enostavno ni realen in ne zagotavlja urejenega ter nemotenega prehoda. Še več, takšen rok ruši stabilnost sodnega sistema, še posebej pa kazenskega sodstva,” je bil kritičen.
Poudaril je, da manjka prehodno obdobje, v katerem bi se lahko novo sodišče kadrovsko, organizacijsko in tehnično pripravilo na delo. “To je tako, kot da bi ustanovili podjetje in pričakovali, da bo isti dan začelo na polno proizvajati, prodajati in tudi že prodalo,” je povedal. “Ustanovitev novega sodišča ne pomeni le postavitve table na stavbo, za njegovo delovanje je treba zagotoviti kadre, prostore, financiranje, informacijsko podporo in sprejet in sprejeti vrsto notranjih aktov,” je poudaril.
Kot je izpostavil, si Slovenija ne sme privoščiti, da ima 1. januarja 2027 nedelujoče kazensko sodišče. “Takšno stanje, h kateremu predlagani zakonski rok naravnost kliče, bi bilo neustavno,” je opozoril. Vrhovno sodišče je zelo zadržano tudi do posebnega neposrednega poročanja predsednika Specializiranega sodišča državnemu zboru. Pri tem morajo biti namreč varovani neodvisnost sodstva in ustrezno razmerje med vejami oblasti.
“Tudi po sprejemu zakona o SKOKU bodo ostali isti problemi, ki so cokla sedanjim postopkom,” je izpostavil Orož. Pri tem je omenil problem izločanja sodnikov in neprestanega predodeljevanja zadev novemu sodniku zaradi izločitve nedovoljeno pridobljenih dokazov ter problem vročanja in zagotavljanja prisotnosti obtoženca na glavni obravnavi.
Sodni postopki, ki jih naslavlja predlog zakona o SKOK-u, so izjemno zahtevni in tudi dolgotrajni, je povedal Orož, zato iskanje rešitev v sodstvu podpirajo. Meni pa, da bi bilo treba ustrezno spremeniti zakon o kazenskem postopku, ki je zastarel, in ne omogoča več ustreznega odziva na sodobni kriminal.
Jeretič: Na koalicijskem vrhu o tem ni bilo razprave
Odzive na zakon o SKOK-u je po koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju komentiral vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič. Poleg tega, da so zakonske rešitve naletele na ostre kritike iz sodniških in tožilskih vrst, je evropski komisar za vladavino prava in pravosodje Michael McGrath danes posvaril, da se mora Slovenija pri spremembah protikorupcijske zakonodaje izogniti ukrepom, ki bi vodili v znižanje standardov na tem področju.Jeretič je dejal, da danes o tem ni bilo neke razprave, meni pa, da je razlika v obeh odzivih kar se tiče politične kulture zelo velika.
“Evropski komisar je opozoril, da bodo preučili zakon in presodili, kako vpliva na evropska načela. Slovenski organi so prej skočili in se opredelili proti temu zakonu,” je poudaril. Verjame, da bo evropski komisar zadevo vsebinsko temeljito proučil in jo potem komentiral.
Čeprav naj bi po načrtih iz koalicijske pogodbe SKOK-u priključili tudi KPK, to v zakonu ni predvideno, bi pa morala protikorupcijska komisija v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto. Kot je po vrhu povedal Jeretič, je bilo omenjeno, da se položaja KPK-ja ne bo reševalo v okviru predloga zakona o SKOK-u, ampak se bo vlada s tem vprašanjem ukvarjala v ločenem zakonskem postopku.
V zadnjih letih rešijo več specializiranih kazenskih zadev, kot jih prejmejo
Orož je še dejal, da statistika specializiranih kazenskih zadev zadnjih treh let kaže, da jih rešijo več, kot jih prejmejo. Povprečni letni pripad specializiranih zadev v zadnjih treh letih je po besedah Oroža okoli 73 zadev na leto, rešenih pa je malo več kot 82 zadev na leto. “Torej smo v zelenem,” je poudaril. Na specializiranih zadevah na prvostopenjskih sodiščih sicer dela 30 sodnikov, ki letno sodijo v 250 zadevah. Povprečno trajanje postopka od začetka obravnave je 22,8 meseca, enak je čas trajanje preiskave. Leta 2025 ni bilo zastaranih specializiranih zadev.
Je pa Orož dejal, da se ne oglaša, ker bi oporekal legitimnosti zakona, vendarle si želi, da bi nekatere zakonske rešitve ponovno premislili. Omenil je še, da so bili s predlogom zakona o SKOK-u obveščeni tik pred zdajci, šele dan pred sejo vlade, na kateri so predlog potrdili.
“Ker gre za pomembnejši poseg v obstoječo organizacijo državnega tožilstva, pričakujemo, da bo zakon obravnavan po rednem postopku in s sodelovanjem strokovne javnosti,” je poudarila Katarina Bergant, generalna državna tožilka. Foto: BoBo
Bergant: Namen zakona o SKOK-u je predvsem politični vpliv na kadrovanje in delovanje tožilstva
Zdaj se je odzvalo tudi vrhovno državno tožilstvo. Generalna državna tožilka Katarina Bergant je izrazila nestrinjanje z “načinom priprave zakona, ki je nastal v tajnosti in brez vključitve strokovne javnosti in organov, na katere se vse te spremembe nanašajo”. Kritična je bila tudi do nujnega zakonodajnega postopka, z zakonom pa na vrhovnem državnem tožilstvu še vedno niso seznanjeni.
Da se z novim zakonom spreminja imenovanje vseh državnih tožilcev v Sloveniji, pri katerem pravosodni minister ni več vezan na mnenje državnotožilskega sveta, je Katarina Bergant izpostavila kot problematično. “S tem se sistemsko slabi strokovna avtonomija tožilstva in krepi možnost, da minister kot nosilec politične odgovornosti vpliva na vse kadrovske odločitve glede tožilstva.”
Glavni problem obstoječega kazenskega pregona korupcije in boj proti njej je predolgo trajanje postopkov, je poudarila generalna državna tožilka. V tem se s pravosodnim ministrom Mihaelom Zupančičem strinja, a “za skrajšanje postopkov je potrebna temeljita vsebinska prenova zastarelega zakona o kazenskem postopku in ne le preimenovanje Specializiranega državnega tožilstva v StKOK, ki bo deloval na podlagi nespremenjene kazenske procesne zakonodaje”.
Dodala je še, da s predlaganim preimenovanjem Specializiranega državnega tožilstva (SDT) – ki skrbi za pregon najzahtevnejših oblik kriminala – v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala (StKOK) prenehajo mandati zdajšnjemu vodstvu tožilstva, hkrati pa se spreminja način imenovanja vodje StKOK-a in njegovih namestnikov.
Sorodna novica
Vlada potrdila predlog zakona o StKOK-u: “Zakon daje možnost za učinkovit pregon kriminalitete”
Predlog zakona uvaja tudi novo notranjo organizacijsko enoto za informacijsko in analitično podporo delu državnih tožilcev StKOK-a, kar bo po besedah Katarine Bergant oslabilo delovanje tožilstva. Za učinkovito delovanje celotne tožilske organizacije je po njenih navedbah namreč ključno, da so vsa tožilstva povezana v enoten informacijski sistem.
Po oceni tožilstva predlagane spremembe zakona, ki so predvsem organizacijske, ne bodo dosegle cilja. Poudarila je, da katalog kaznivih dejanj, ki naj bi bila v pristojnosti StKOK-a, ne bo ožji, t. i. neprava tožilska preiskava namesto sodne pa “brez drugih nujno potrebnih sprememb kazenskoprocesne zakonodaje ne bo bistveno prispevala k pohitritvi postopkov”.
Pridigar: Gre le za preimenovanje organov, pristojnosti pa bodo enake
Sorodna novica
Logar o StKOK-u: Če zakon ne bi nastajal za zaprtimi vrati, ga danes ne bi bilo
Vodja Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Ivan Pridigar je prav tako kot Katarina Bergant povedal, da se s predlogom zakona o SKOK-u spreminjajo le postopki imenovanja državnih tožilcev: “Te spremembe pa v ničemer ne bodo okrepile položaja StKOK-a v primerjavi s SDT-jem danes, niti izboljšale učinkovitosti pregona najtežjih kaznivih dejanj.” Večkrat je opozoril, da bodo pristojnosti StKOK-a povsem enake kot pristojnosti SDT-ja.
Predlog zakona o SKOK-u na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj v pristojnosti StKOK-a, za katerega “danes ni mogoče podati konkretnih ocen, kako bi ta lahko vplival na učinkovit pregon teh kaznivih dejanj”.
Za to je treba spremeniti procesno zakonodajo, predvsem pristojnosti policije in tožilstva v predkazenskem postopku, in ureditev prikritih preiskovalnih ukrepov, je poudaril Pridigar. “Le tako se bo organom pregona omogočilo zbrati dovolj in predvsem kvalitetne dokaze. Prav tako je treba spremeniti zakonsko ureditev izločitve dokazov in le to uskladiti z mednarodnimi standardi,” je predlagal.
Kritični odzivi na SKOK
Oglas