Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron na tiskovni konferenci na gradu Augustusburg v Brühlu v Nemčiji. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Macron in Merz sta po četrtkovi skupni večerji v petek vodila zasedanje francosko-nemškega sveta za obrambo in varnost v letalski bazi Nörvenich blizu Kölna. Nato sta na gradu Bensberg, kjer sta nekdanji francoski predsednik Charles de Gaulle in nemški kancler Konrad Adenauer leta 1962 postavila temelje pogodbi o prijateljstvu med državama, vodila skupno sejo obeh vlad.
Oglas
Voditelja sta želela na srečanju obnoviti medsebojno sodelovanje, potem ko sta državi prejšnji mesec zaradi nesoglasij med francosko skupino Dassault Aviation in evropskim Airbusom, ki zastopa Nemčijo in Španijo, opustili skupni projekt novega evropskega bojnega letala, znanega kot FCAS.
“Delamo vse potrebno, da bi zaščitili našo svobodo, varnost in kolektivno obrambo,” je še dejal Merz na skupni tiskovni konferenci, na kateri sta oba predstavila seznam ciljev, vključno z obrambo pred raketami in sistemi za daljinske napade. Napovedal je, da se bodo nemške sile letos pridružile jedrskim vajam francoske vojske. “To dopolnjuje naše jedrsko sodelovanje in odvračanje znotraj Nata, ki se ga še vedno držimo,” je dodal kancler.
Merz je še potrdil, da se bo Nemčija jeseni udeležila vojaških vaj v okviru t. i. koalicije voljnih, ki združuje zaveznice Ukrajine, da pa bodo še razčistili, v kakšni obliki se bo to sodelovanje odvilo.
Oba voditelja sta tudi kritizirala Kitajsko, za katero sta dejala, da ne spoštuje pravil mednarodne trgovine, saj svoji industriji nudi vsaj osemkrat višjo državno podporo kot druge države v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj. “Nisem pripravljen sprejeti, da bi stvari ostale takšne, kot so zdaj, saj to nepravično škodi delovnim mestom v Evropi,” je dejal Merz in dodal, da si ne želi trgovinske vojne, temveč dialog o valuti in presežnih industrijskih zmogljivostih.
Skupno sodelovanje na jedrskih vajah
Macron je že pred tem letos povedal, da je Nemčija ena od osmih držav, ki bodo sodelovale na vajah. Kot pa je ob tem poudaril, bo Francija, ki je poleg Velike Britanije ena od dveh jedrskih sil zahodne Evrope, ohranila nadzor nad procesom odločanja.
Gre za vprašanje, ki je za Macrona še zlasti pomembno zaradi predsedniških volitev prihodnje leto, na katerih je trenutno favoritka skrajno desna političarka Marine Le Pen. Ta obet prinaša tudi dodatno negotovost glede prizadevanj evropskih držav za okrepitev obrambnih zmogljivosti zaradi ruske grožnje in vse šibkejših zavez evropski varnosti s strani ZDA.
Nemški kancler je glede bližajočih volitev v Franciji zagotovil, da bodo ponudili roko komurkoli, ki bo naslednji predsednik. “Storili bomo vse, kar lahko, da zagotovimo, da sodelovanje s francoskimi sosedi ostane tako tesno, globoko in polno zaupanja, kot je mogoče,” je dejal.
Vprašanja svojega naslednika se je dotaknil tudi Macron in pozval k previdnosti glede zaupanja anketam, ki napovedujejo zmago Le Pen. “Pazite se anket,” je dejal. “Zaupajte Francozom, ne napovedujte jim vedno najhujšega,” je še dodal.
Oglas