ZDA niso razkrile podrobnosti o napadu, ki je zahteval žrtve med ameriškimi vojaki. Foto: EPA
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) je sporočilo, da sta njihova vojaka umrla v petek, ko so se ameriške sile skupaj s partnerskimi silami branile pred iranskimi napadi z balističnimi raketami in brezpilotnimi letalniki. Za tretjega vojaka so zapisali, da velja za pogrešanega v boju.
Oglas
Jordanska vojska je pred tem sporočila, da je ponoči prestregla deset iranskih raket, ki so priletele v njen zračni prostor, ob tem pa ni poročala o kakršni koli škodi.
Število padlih ameriških vojakov se je od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu povzpelo na 16, več kot 420 pa jih je bilo ranjenih.
V ameriških napadih na Iran je bilo v zadnjih treh tednih ubitih najmanj 50 ljudi, več kot 500 pa je bilo ranjenih, poročajo iranski državni mediji, ki se sklicujejo na iransko ministrstvo za zdravje.
Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je v soboto pozno zvečer v pisni izjavi dejal, da so ameriške “večkratne kršitve” začasnega dogovora med Washingtonom in Teheranom “razgalile temeljno resnico, da je podpis ameriškega predsednika Donalda Trumpa popolnoma ničvreden in brez verodostojnosti”.
“Zdaj ko ameriški sovražnik skuša zaostriti spopad in si s tem nakopati še večje stroške ter dodatno ponižanje, mora vedeti, da imata plemeniti iranski narod in os odpora zanj pripravljene nepozabne lekcije,” piše v izjavi.
Oglasni pano z grožnjo ameriškemu predsedniku v Teheranu. Foto: Reuters
Hamenej se od začetka ameriško-izraelskih napadov konec februarja, ko je bil ubit njegov oče ajatola Ali Hamenej, ni pojavil v javnosti. Po navedbah iranskih medijev je bil 56-letnik ranjen v napadu, v katerem je bil ubit njegov oče. V napadu je utrpel hude poškodbe, pri čemer naj bi imel iznakažen obraz in močno poškodovane okončine.
Sedma noč ameriških napadov
Ameriške sile so pred tem sedmo zaporedno noč izvedle napade na Iran, potem ko je Trump začasni dogovor o prekinitvi ognja razglasil za končan.
Centcom je sporočil, da so ameriške sile napadle nadzorne objekte, vojaško logistično infrastrukturo, podzemna skladišča orožja ter iranske pomorske zmogljivosti.
Iranski državni mediji so poročali tudi o eksplozijah v mestu Jazd in na otoku Kešm ter v pristanišču Bandar Abas ob Hormuški ožini. V ameriških napadih na jugu države naj bi bili ponoči ubiti najmanj trije ljudje, še približno deset je ranjenih.
Washington je zanikal prejšnje trditve Teherana, da so ZDA v Iranu zadele civilno infrastrukturo, vključno z mostovi, železniško postajo in letališčem. Pokrajinske oblasti v Hormozganu so sporočile, da je bilo v napadih ubitih sedem ljudi.
BBC navaja, da je bil porušen odsek ceste pri mostu Gariveh. Tiskovni predstavnik Bele hiše pa je za BBC povedal, da so ZDA “izvedle napade izključno na vojaške cilje, vključno z vojaško logistično infrastrukturo”.
Niz iranskih napadov v regiji
Iran je zatrdil, da se je na napade odzval z napadi z letalniki in raketami na ameriške zaveznike v regiji.
Dim po napadu na naftni objekt v Kuvajtu. Foto: Reuters
Kuvajtske oblasti so sporočile, da so iranske sile zadele elektrarno in obrat za destilacijo morske vode, in to le dan po tem, ko je Iran izvedel podoben napad na kuvajtsko energetsko infrastrukturo.
Zaradi napada se je izklopilo več enot za proizvodnjo električne energije, v stavbi pa je izbruhnil tudi požar.
Gasilci so sporočili, da sta zaradi iranskih napadov v državi skupno izbruhnila dva požara, v katerih je bilo poškodovanih več gasilcev in en delavec.
Iranske sile so napadle tudi rafinerijo nafte v Kuvajtu. “Ključna lokacija v naftni industriji je bila tarča ponavljajočih se brutalnih iranskih napadov, ki so povzročili številne poškodbe in znatno materialno škodo,” je sporočilo državno naftno podjetje.
Kuvajt je zato Iran obtožil, da cilja civilne objekte in ključno infrastrukturo v državi. “Ponavljajoči se napadi na te ključne objekte razkrivajo sistematičen sovražen pristop, usmerjen proti civilnim ciljem in ključni infrastrukturi, ki ogroža življenja in varnost civilistov,” je sporočilo zunanje ministrstvo.
Iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da sta “dva naftna tankerja eksplodirala in zagorela med plovbo skozi minirano območje južno od Hormuške ožine”. Centcom je navedbe zanikal in sporočil, da gre za neresnične trditve.
Pomorski promet skozi strateško pomembno Hormuško ožino se je zaradi nadaljevanja vzajemnih napadov ameriških in iranskih sil večinoma ustavil.
Iranska vojska je sporočila, da je napadla letalsko oporišče v Bahrajnu, ki ga uporabljajo ZDA, kot povračilni ukrep za ameriške napade. Z letalniki naj bi napadli letalske hangarje, rezervoarje za gorivo ameriške vojske ter več povezovalnih mostov.
Glavna ovira za obnovitev diplomatskega dialoga med ZDA in Iranom ostaja vprašanje varnosti in nadzora nad Hormuško ožino. Foto: Reuters
Več mrtvih tudi v Iraku
Na severu Iraka je bilo v napadih z letalniki in raketami ubitih devet pripadnikov iranske kurdske opozicijske skupine Komala, so sporočili predstavniki skupine, ki za napade krivijo Iran.
Odjeknilo je tudi več eksplozij v Erbilu, prestolnici avtonomne iraške pokrajine Kurdistan, kjer so po navedbah kurdskih sil sestrelili več brezpilotnikov.
Za napade je Teheran obtožila tudi regionalna vlada iraškega Kurdistana. Katarsko notranje ministrstvo je obsodilo napade in jih označilo za očitno kršitev iraške suverenosti.
Iran kurdske oborožene opozicijske skupine že dalj časa obtožuje sodelovanja z zahodnimi državami in Izraelom. Kljub razglašeni prekinitvi ognja je Teheran nadaljeval napade na njihove položaje, petkovi napadi pa po ocenah predstavljajo največje zaostrovanje razmer v zadnjih mesecih.
Zaradi ponovnega zaostrovanja razmer med Washingtonom in Teheranom je znova ogrožen pomorski promet skozi Hormuško ožino. Direktor grškega podjetja za upravljanje pomorskih tveganj je dejal, da številne ladijske posadke trenutno niso pripravljene pluti po tej strateško pomembni pomorski poti.
Oglas