Dan, ko bi moral napasti
Kolesarje na Dirki po Franciji danes v 15. etapi čaka zahtevna trasa od Champagnola do vrha vzpona Plateau de Solaison. Tadej Pogačar je v skupnem seštevku trdno v vodstvu in zdi se, da bi ga na poti do pete skupne zmage na dirki vseh dirk težko še kdo ustavil, a prav na današnji dan pred tremi leti je bila zgodba povsem drugačna.
17. etapa Toura leta 2023 bi morala biti dan velikega Pogačarjevega napada. Le dan prej mu je Jonas Vingegaard v vožnji na čas zadal hud udarec. Slovenca, ki je zaradi zloma zapestja na aprilski klasiki Liege–Bastogne–Liege na Tour prišel z manj tekmovalnimi dnevi in manj kakovostnega treninga, kot bi si želel, je premagal za minuto in 38 sekund.
V skupnem seštevku je imel Danec pred njim že minuto in 48 sekund prednosti. Pogačar je moral napasti in njegovi oboževalci so bili stoodstotno prepričani, da mu bo to tudi uspelo. Namesto vrnitve pa smo spremljali enega najbolj nepričakovanih zlomov v njegovi karieri.
Na 165,7 kilometra dolgi etapi od Saint-Gervais Mont-Blanca do Courchevela je kolesarje čakalo skoraj 5.400 višinskih metrov. Najtežji zalogaj je bil Col de la Loze, 28,1 kilometra dolg vzpon, ki je z neusmiljenimi nakloni in najstrmejšimi odseki v zgornjem delu kaznoval vsako najmanjšo slabost.
Prav tam je Pogačarju zmanjkalo moči.
“Konec je z mano. Mrtev sem,” je po radijski zvezi sporočil športnemu direktorju Andreju Hauptmanu.
Njegovo telo preprosto ni več zmoglo napora, ki je sledil. Hauptman je Marcu Solerju naročil, naj ostane ob Pogačarju, medtem ko je Adam Yates dobil proste roke za boj za mesto na zmagovalnem odru.
Padec in okrvavljeno koleno
Pogačarjev dan se je slabo začel že v uvodnem delu etape. Po padcu je dirko nadaljeval z okrvavljenim kolenom, vendar nesreče pozneje ni želel uporabljati kot izgovor.
“Ne boli me preveč, morda malo. Mogoče je padec vplival na moje telo, vendar danes preprosto nisem mogel nikamor,” je povedal po etapi.
Njegove težave so postale očitne na Col de la Loze. Približno devet kilometrov pred vrhom je izgubil stik s skupino najboljših, njegov zaostanek pa se je iz metra v meter povečeval. Slovenski navijači ob progi in pred televizijskimi zasloni so lahko le nemočno spremljali njegovo kalvarijo.
V najtežjih trenutkih ob njem ni bilo nikogar od tekmecev, bil pa je Marc Soler. Španec ga je spodbujal, mu narekoval ritem in poskrbel, da Pogačar v trenutku popolnega zloma ni ostal sam.
“Poskušal sem čim več jesti, vendar nič ni prišlo v noge. Vse mi je ostalo v želodcu. Po treh urah in pol sem bil povsem prazen,” je pozneje priznal Pogačar. Dodal je, da bi brez Solerja in pomoči ekipe morda celo izgubil mesto na zmagovalnem odru.
Foto: Reuters
Sedem minut in 37 sekund za zmagovalcem
Pogačar je v cilj na letališču v Courchevelu prišel na 22. mestu. Za zmagovalcem Felixom Gallom je zaostal sedem minut in 37 sekund, za Vingegaardom pa pet minut in 45 sekund.
Takrat 25-letni Avstrijec Gall, član ekipe AG2R Citroën, je bil del številčne ubežne skupine, na najtežjem delu vzpona na Col de la Loze pa se je odpeljal tekmecem. V cilj je prikolesaril 34 sekund pred Simonom Yatesom. Tretjeuvrščeni Pello Bilbao je zaostal minuto in 38 sekund, Vingegaard pa je bil četrti z zaostankom minute in 52 sekund.
“Mislim, da sem se na etapi na Granon počutil precej bolje, zato lahko rečem, da je bil to eden najhujših dni mojega življenja na kolesu,” je izmučen in bled kot stena priznal Pogačar.
S temi besedami je spomnil na dramo iz leta 2022, ko sta ga na vzponu na Col du Granon s ponavljajočimi se napadi zlomila Vingegaard in Primož Roglič. Toda Col de la Loze je bil še hujši. Tokrat ni šlo le za taktičen poraz, temveč za popoln telesni zlom.
Dejal je, da se je zaradi številnih slovenskih navijačev, Solerja in celotne ekipe boril do konca ter ubranil drugo mesto v skupnem seštevku. Vingegaard je prednost povečal na sedem minut in 35 sekund, boj za skupno zmago in prestižno rumeno majico pa je bil praktično odločen.
Foto: Guliverimage
Od popolnega zloma do zmage v treh dneh
Pogačar kljub razočaranju ni razmišljal niti o odstopu niti o tem, da bi preostanek Toura zgolj odpeljal do Pariza. Že po etapi si je postavil nov cilj. “Mislim, da se lahko borimo za zmago v 20. etapi. Če bodo noge dobre, nam lahko uspe. Zdaj si bom lahko nekoliko opomogel. Če nam bo uspelo dobiti etapo in zadržati mesti na stopničkah, bo to dober razplet,” je napovedal.
Tri dni pozneje je obljubo izpolnil. V predzadnji etapi do Le Marksteina je v sprintu skupine najboljših premagal Galla, Vingegaarda ter brata dvojčka Yates. Po prihodu v cilj se mu je na obraz vrnil tudi značilni nasmeh. “Končno se spet počutim kot jaz,” je dejal.
Poraz, zaradi katerega je postal še boljši
Ko se je leto pozneje vrnil na Tour, je bil še vedno tisti Pogačar, ki smo ga poznali: napadalen, drzen in pripravljen tvegati. Hkrati pa je deloval bolj nadzorovano, premišljeno in zrelo.
Bolje je razporejal moči, skrbneje izbiral trenutke za napad in v tretjem tednu ni več popustil. Tour 2024 je osvojil s šestimi etapnimi zmagami. Skupaj z zmago na Giru je postal prvi kolesar po Marcu Pantaniju leta 1998, ki je v isti sezoni dobil obe največji etapni dirki.
VIDEO: Izjava po sladkem “maščevanju” na Col de la Loze 2025
Toda znamenita izjava “I’m gone, I’m dead” ga je spremljala še dolgo. Na Eurosportu so posnetek med prenosi Toura pogosto predvajali, in ko se je dirka leta 2025 vrnila na Col de la Loze, je Pogačar priznal, da ga je slišal že prevečkrat.
“Hvala bogu,” je odgovoril na vprašanje, ali je vesel, da ga po uspešni vrnitvi na Loze – zaostal je samo za Benom O’Connorjem – morda ne bodo več predvajali.
“Že tako ne maram poslušati svojega glasu, zato nikoli ne gledam svojih intervjujev. Poleg tega je bil to slab trenutek, ne ravno najboljši trenutek moje kariere. Na Eurosportu pa je bil posnetek ves čas na sporedu – med oglasi, odmori ali kadarkoli.”
Etape leta 2025 sicer ni dobil, a je uspešno prestal napade tekmecev in ohranil veliko prednost v skupnem seštevku. Zato je dan na vzponu, ki ga je dve leti prej zlomil, dojemal kot osebno zmago.
Sreča po vrhunski predstavi na Col de la Loze dve leti po težkem porazu.
Foto: Guliverimage
“Najboljši dan njegove kariere”
Še bolj presenetljiva in povedna pa je bila poznejša razlaga vodje ekipe UAE Maura Gianettija. Poraz na Col de la Loze je označil celo za najboljši dan Pogačarjeve kariere. Ne zato, ker bi Pogačar takrat dosegel dober rezultat, temveč zato, ker je v popolnem porazu pokazal izjemno notranjo trdnost.
“Šampion, kot je on, je povsem izčrpan prišel v cilj sedem minut za vodilnim in izgubil vse. Devetdeset odstotkov drugih kolesarjev bi tisti dan odstopilo in se zaradi bolezni predalo. Zapustili bi Tour,” je Gianetti povedal za revijo RIDE. “Lahko bi odnehal. Lahko bi jokal. Lahko bi pokazal, da ne zmore več. Toda na to sploh ni pomislil.”
Pogačar se je namesto tega odločil, da se bo boril naprej. Tri dni pozneje je zmagal, osvojil končno drugo mesto in pokazal, da ga niti najtežji poraz ne more dokončno streti.
Loze je hkrati sprožil temeljit razmislek znotraj ekipe. Pri UAE so pod drobnogled vzeli trening, prehrano, hlajenje, opremo, kronometrsko kolo, oblačila in številne druge podrobnosti. Poraz ni postal izgovor, ampak izhodišče za napredek.
George Bennett je prepričan, da je poraz na Col de Granon v Pogačarju prebudil zver in ga naredil še veliko boljšega.
Foto: Ana Kovač
Granon je prebudil zver
Pomembno vlogo pri Pogačarjevi preobrazbi je imel že katastrofalen dan v 11. etapi Toura 2022 na Col du Granon. Takrat je proti Vingegaardu izgubil skoraj tri minute.
Kot je pozneje za španski časnik Marca povedal njegov nekdanji moštveni kolega George Bennett, je bil prav Granon eden ključnih trenutkov Pogačarjeve kariere.
“Takrat je imel že izjemen talent, vendar ni delal tako trdo kot drugi. Zdaj je popolnoma osredotočen, ogromno trenira in spremenil je prehrano,” je dejal Novozelandec.
Pojasnil je, da se Pogačarju zaradi izjemnega naravnega talenta prej ni bilo treba ukvarjati z vsako podrobnostjo. Po izgubljenem Touru pa naj bi razumel, kako pomembni so trening, prehrana, regeneracija in številne na videz nepomembne malenkosti.
Bennett je njegovo preobrazbo povzel z besedami: “Granon je prebudil zver.”
Col du Granon in Col de la Loze sta bila dva izmed najbolj bolečih dni Pogačarjeve kariere, a kot pravi znana krilatica, se človek iz porazov največ nauči. Prvi kolesar sveta pri tem ni nobena izjema.
Preberite še: