Slovenija zaostaja na področju živinoreje. Foto: Pixabay
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Živinoreja pri nas predstavlja polovico dodane vrednosti kmetijstva, to je več od povprečja EU-ja. In ker smo dežela travinja, je svet za živinorejo, ki je posvetovalno telo ministra, kot pravi predsednica sveta Marija Klopčič z biotehniške fakultete, ta teden ministru med drugim predlagal: “Da naj se čim prej ustanovi samostojen sektor za področje živinoreje, kjer pa morajo biti zaposleni živinorejci, se pravi ljudje, ki imajo znanja s področja živinoreje.”
Oglas
Svet tudi predlaga okrepitev strokovnih nalog, to pomeni tudi dodatna sredstva za nove razvojne naloge, kjer Slovenija močno zaostaja.
“Manjka monitoring zdravja živali. Potem manjkajo podatki o prostih maščobnih kislinah, laktoferinu in drugih sestavinah mleka, ki lahko posredno prispevajo k izračunu emisij metana po posamezni živali,” je opozorila Klopčič.
Ti podatki bi bili koristni tako s selekcijskega vidika kot z vidika menedžmenta. Poudarili so tudi problem nizkih odkupnih cen pri mleku in prašičjem mesu, in ker naj bi malim kmetijam na oddaljenih območjih grozila ukinitev odkupa mleka, so se zavzeli za ukrep državnega sofinanciranja stroškov prevoza za takšne primere.
Kmetijski minister Janez Cigler Kralj obljublja, da bo živinoreja ostala eden ključnih stebrov kmetijstva in poseljenosti podeželja: “Predvsem pa bomo skozi nov strateški načrt naše politike podprli živinorejo tako, da bomo pripeljali ukrepe, ki bodo ciljni, ki bodo učinkoviti, jih bo manj, a bodo tisti bolj uporabni.”
Minister obljub o finančnih podporah ne daje, težava je proračunski primanjkljaj, skoraj 100 milijonov evrov, ki ga minister očita svoji predhodnici Mateji Čalušić.
Oglas