Pred šestimi tedni sta bila tako S & P 500 kot NASDAQ rekordno visoko, od takrat pa ni več moči za nove vrhove. S & P v tem obdobju ni kaj dosti izgubil, NASDAQ pa se je od rekorda odmaknil za šest odstotkov, od tega je v zadnjem tednu izgubil skoraj tri odstotke. In to čeprav se je inflacija vidno umirila. Cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, so se namreč junija v ZDA na letni ravni zvišale za 3,5 odstotka, potem ko je bila maja letna inflacija 4,2-odstotna. Foto: Reuters

Pred šestimi tedni sta bila tako S & P 500 kot NASDAQ rekordno visoko, od takrat pa ni več moči za nove vrhove. S & P v tem obdobju ni kaj dosti izgubil, NASDAQ pa se je od rekorda odmaknil za šest odstotkov, od tega je v zadnjem tednu izgubil skoraj tri odstotke. In to čeprav se je inflacija vidno umirila. Cene življenjskih potrebščin, merjene z indeksom CPI, so se namreč junija v ZDA na letni ravni zvišale za 3,5 odstotka, potem ko je bila maja letna inflacija 4,2-odstotna. Foto: Reuters


Ker evropske borze niso tako odvisne od tehnoloških delnic, so bili padci v zadnjem tednu zelo blagi, več izgub pa je bilo opaziti v ZDA in predvsem v Aziji. V petek je tajvanski delniški trg doživel celo največji enodnevni padec v svoji zgodovini, saj je indeks Taiex strmoglavil za 6,5 odstotka. Glavni razlog za razprodajo naj bi bilo opozorilo pogodbenega proizvajalca polprevodnikov TSMC, da bi lahko vse večji kapitalski izdatki v prihodnje zmanjšali dobičkonosnost podjetja oziroma znižali profitne marže. Foto: Reuters

Ker evropske borze niso tako odvisne od tehnoloških delnic, so bili padci v zadnjem tednu zelo blagi, več izgub pa je bilo opaziti v ZDA in predvsem v Aziji. V petek je tajvanski delniški trg doživel celo največji enodnevni padec v svoji zgodovini, saj je indeks Taiex strmoglavil za 6,5 odstotka. Glavni razlog za razprodajo naj bi bilo opozorilo pogodbenega proizvajalca polprevodnikov TSMC, da bi lahko vse večji kapitalski izdatki v prihodnje zmanjšali dobičkonosnost podjetja oziroma znižali profitne marže. Foto: Reuters



Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Kitajsko zagonsko UI-podjetje Moonshot je predstavilo nov model umetne inteligence Kimi K3, ki naj bi bil največji odprtokodni model na svetu in sodi med najzmogljivejše sisteme umetne inteligence, s čimer resno konkurira ameriškima OpenAI-ju in Anthropicu, kar še dodatno zaostruje tekmovanje na področju umetne inteligence. Pri razvoju ga podpira tudi tehnološki velikan Alibaba. Novica je skoraj podobno kot pred letom in pol ob pojavu DeepSeeka završala na Wall Streetu in vplivala predvsem na tečaje polprevodniških delnic, ki so do nedavnega močno pridobivale. Padcev v tem sektorju zdaj niso mogli preprečiti niti izjemni četrtletni rezultati tajvanskega proizvajalca čipov TSMC-ja (77-odstotna rast dobička) niti podobne lepe novice iz Samsung Electronicsa in nizozemskega ASML-ja, proizvajalca strojev, ki so nepogrešljivi pri UI-infrastrukturi.

Oglas

Polom IBM-ovih delnic: -25 %!
Negativno je seveda na finančne trge zadnji teden vplivalo tudi dogajanje v Iranu in močna rast cen nafte. Dogajanje je izjemno pestro in tudi nenavadno, številne delnice znanih podjetij pa izgubljajo tla pod nogami. IBM-ove so bile na primer še na začetku junija pri rekordnih 330 dolarjih, zdaj so le pri 220 dolarjih (-33 %), potem ko je IBM opozoril, da bo (zaradi šibkejše prodaje programske opreme in poslovne infrastrukture) dobiček drugega četrtletja nižji od pričakovanj analitikov in so delnice posledično v torek delnice strmoglavile za 25 odstotkov, kar naj bi bilo celo največ v 115-letni zgodovini podjetja.

Delnice SpaceX-a že vredne manj kot v javni prodaji
SpaceX, ki je na borzi Nasdaq začel kotirati pred dobrim mesecem dni in katerega tržna vrednost je takrat dosegla astronomske tri bilijone dolarjev, je od vrha oddaljen že skoraj 50 odstotkov in je že pod vrednostjo 135 dolarjev iz javne prodaje. Za več kot 60 odstotkov se je stopila tržna vrednost Oracla. Na trenutke je volatilnost zelo visoka, analitiki opozarjajo, da je to tudi posledica trgovanja s finančnim vzvodom.


Delnice ameriške banke Goldman Sachs so se letos podražile za več kot 20 odstotkov, kar je precej več od povprečja trga. Banka je imela v drugem četrtletju letos 20,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je poskočil za 84 odstotkov, na 6,4 milijarde dolarjev. Glavno gonilo rasti dobička so bili višji prihodki iz trgovanja z vrednostnimi papirji. Prvi mož Goldman Sachsa David Solomon je poudaril, da se je zanimanje za financiranje projektov, povezanih z umetno inteligenco, razširilo tudi zunaj tehnološkega in infrastrukturnega sektorja. Foto: Reuters

Delnice ameriške banke Goldman Sachs so se letos podražile za več kot 20 odstotkov, kar je precej več od povprečja trga. Banka je imela v drugem četrtletju letos 20,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 39 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček je poskočil za 84 odstotkov, na 6,4 milijarde dolarjev. Glavno gonilo rasti dobička so bili višji prihodki iz trgovanja z vrednostnimi papirji. Prvi mož Goldman Sachsa David Solomon je poudaril, da se je zanimanje za financiranje projektov, povezanih z umetno inteligenco, razširilo tudi zunaj tehnološkega in infrastrukturnega sektorja. Foto: Reuters

Večina tehnoloških delnic v medvedjem trendu
Na tem mestu smo že pogosto poudarjali, da imajo pri vseh rekordih delniških indeksov, ki jih spremljamo letos, glavno vlogo tehnološke delnice, a očitno se je zabava vsaj začasno končala, rast pa je zelo selektivna, saj je trenutno kar 60 odstotkov ameriških tehnoloških delnic v medvedjem trendu, kar pomeni, da je njihov tečaj vsaj 20 odstotkov nižji od rekorda. Za več kot 40 odstotkov pod rekordom so zdrsnile tudi delnice proizvajalca pomnilniških kartic SanDiska, ki pa so med vsemi delnicami v indeksu S & P 500 vseeno na 1. mestu po letošnji rasti, saj so še vedno skoraj 400 odstotkov nad vrednostjo z začetka leta.

Izjemni dobički ameriških bank
Medtem se je že začela sezona četrtletnih objav poslovnih rezultatov ameriških korporacij. Spet so bile pri objavi svojih bilanc najhitrejše banke, ki so navdušile z rekordnim dobičkom. Peterica največjih bank JPMorgan Chase, Goldman Sachs, Bank of America, Wells Fargo in Citigroup je skupaj ustvarila 49 milijard dolarjev četrtletnega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, poroča Wall Street Journal. Zasluge gredo visoki frekvenci trgovanja z vrednostnimi papirji, dejavnosti investicijskega bančništva, pa tudi množici začetnih javnih prodaj delnic. Najvišji dobiček, 21,2 milijarde dolarjev, je imel JPMorgan.

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)

52.146 točk (-0,9 %)

S & P 500 (New York)

7.457 točk (-1,6 %)

NASDAQ (New York)25.520 točk (-2,9 %)STOXX 600 (Evropa)

641,5 točk (+0,1 %)

DAX (Frankfurt)

24.831 točk (-0,9 %)

Nikkei (Tokio)64.141 točk (-6,4 %)SBITOP (Ljubljana)3.184 točk (+1,9 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,50 % (+8 baz. točk)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,55 % (+1 baz. točka)dolarski indeks100,8 (-0,2 %)EUR/USD

1,1429 (+0,1 %)

bitcoin

64.700 USD (+1,2 %)

nafta brent

88,1 USD (+16 %)

zlato4.017 USD (-2,3 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,688 %; 2,483 %

200 ekonomistov in raziskovalcev, med katerimi je 16 Nobelovih nagrajencev, je v skupni izjavi opozorilo, da bi lahko umetna inteligenca preoblikovala gospodarstvo hitreje, kot ga je industrijska revolucija, in pozvala oblikovalce politik, naj hitro ukrepajo, da se bo družba lahko spremembam prilagodila:

200 ekonomistov in raziskovalcev, med katerimi je 16 Nobelovih nagrajencev, je v skupni izjavi opozorilo, da bi lahko umetna inteligenca preoblikovala gospodarstvo hitreje, kot ga je industrijska revolucija, in pozvala oblikovalce politik, naj hitro ukrepajo, da se bo družba lahko spremembam prilagodila: “Parni stroj, elektrika in računalniki so družbam dali desetletja za prilagoditev, umetna inteligenca jih bo morda dala le nekaj let.” Foto: Reuters

V naslednjem tednu tudi rezultati Alphabeta in Tesle
Največje ameriške banke večinoma ohranjajo pozitivne napovedi za drugo polovico leta. Pričakujejo ugodne razmere na kapitalskih trgih in nadaljnjo rast ameriškega gospodarstva. Za vrnitev optimizma na delniške trge (ta je v zadnjem mesecu izpuhtel) bo zelo pomembno, da bodo tudi preostala podjetja dobro poslovanje nadgradila s smelimi napovedmi. Za podjetja v indeksu S & P 500 se v drugem četrtletju pričakuje 25-odstotna rast dobičkov. Tehnološki sektor naj bi dobičke povedel celo za 65 odstotkov, kar pomeni, da ni prostora za razočaranje. V naslednjem tednu bodo četrtletne poslovne rezultate med drugim objavila podjetja Alphabet, Intel, Tesla in Texas Instruments.

Krkini delničarji v pričakovanju dividende
Ljubljanska borza je bila spet zelena oaza, indeks SBI TOP pa je v tedenski primerjavi pridobil 1,8 odstotka, tako da je teden končal na novi rekordni vrednosti 3184 točk. Za skoraj štiri odstotke so se podražile Petrolove delnice, ki so vredne 64,60 evra. Krkine delnice so šle v pričakovanju lepe dividende 9,10 evra bruto (izplačana bo vsem, ki bodo lastniki delnic v torek) še za tri odstotke navzgor, tečaj 268,50 evra pa pomeni nov rekord. Med redkimi delnicami, ki so pocenile, so NLB-jeve (-0,44 %). Banka se je uvrstila med 36 ponudnikov, ki jih je Evropska centralna banka izbrala, da bodo v evrskem območju sodelovali pri pilotu digitalnega evra, ki se bo začel v drugi polovici leta 2027 in bo trajal 12 mesecev.

Ob vseh pretresih in zelo selektivni rasti peščice delnic je ključno imeti dobro uravnotežen portfelj. Razpršen portfelj z ameriškimi delnicami, 10-letno obveznico, surovinami in gotovino, je letos za 16 odstotkov v plusu, tako da se obeta najboljša letna donosnost v 30 letih:

Oglas