Okostje, ki je nemara pripadalo D’Artagnanu, so odkrili v ladji cerkve sv. Petra in Pavla v Maastrichtu. Foto: Stichting 6213HL
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Zgrešeno začetno izkopavanje je zapletlo raziskave, zato nizozemski strokovnjaki še najmanj pol leta ne bodo mogli potrditi, ali gre res za okostje gaskonjskega plemiča in kraljevega mušketirja Charlesa de Batza de Castelmorja d’Artagnana. Odkritje okostja v ladji cerkve sv. Petra in Pavla v Maastrichtu, katere korenine in prvotni temelji segajo najmanj v 13. stoletje, je marca letos seveda vzbudilo veliko mednarodno pozornost. Znano je, da je bil d’Artagnan ubit leta 1673 med obleganjem Maastrichta, kraj njegovega pokopa pa – vsaj za zdaj – ostaja neznan.
Oglas
Ilustracija gaskonjskega plemiča in kraljevega mušketirja Charlesa de Batza de Castelmorja d’Artagnana. Foto: Wikipedia
“To ni bilo arheološko izkopavanje”
Del pomembnih arheoloških podatkov je namreč po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zaradi nestrokovnega izkopavanja izgubljen. Po več mesecih ugibanj in medijskih poročil o nepravilnostih pri raziskavi okostja je mestna uprava Maastrichta končno priznala, da bo za dokončen odgovor potrebnih še najmanj šest mesecev dodatnih analiz.
Sodni postopek zoper objestnega arheologa
Kot je novinarjem pojasnil mestni arheolog Gilbert Soesters, je prvotno izkopavanje brez potrebnega dovoljenja in brez upoštevanja običajnih arheoloških postopkov opravil arheolog Wim Dijkman. “To je opravil nekdanji sodelavec. Pravzaprav beseda izkopavanje ni najbolj ustrezna. To ni bilo arheološko izkopavanje,” je bil neposreden Soesters.
Zoper Dijkmana, ki sicer d’Artagnanove posmrtne ostanke išče že 28 let, je bil sprožen sodni postopek, agenciji AFP pa ni uspelo stopiti v stik z njim. “Vedno sem zelo previden, sem znanstvenik. Vendar imam visoka pričakovanja,” je arheolog Wim Dijkman marca povedal za L1 Nieuws.
Maastrichtske mestne oblasti so nato prevzele raziskavo in izvedle nujno zaščitno izkopavanje, a ob prvem posegu narejena škoda je otežila ugotavljanje, ali posmrtni ostanki res pripadajo slavnemu mušketirju. “Želeli bi natančno vedeti, od kod izvirajo posamezni ostanki, ki so bili spravljeni v plastični vrečki v majhni škatli,” je dejal Soeters. Kot je še poudaril, bi pravilno izkopavanje “precej olajšalo razreševanje skrivnosti, s katero se zdaj spoprijemamo”.
Kip d’Artagnana, ki stoji v Maastrichtu. Foto: Wikipedia
Župan ne želi pretirano romantizirati
Tudi z mestne uprave so sporočili, da je bil del arheološkega konteksta izgubljen, ker pred izkopavanjem ni bila pripravljena nujna ustrezna arheološka dokumentacija. Po njihovih besedah izguba informacij omejuje možnosti za celostno preučevanje groba in okostja. Dodali so, da značilnosti okostja sicer ustrezajo zgodovinskim podatkom o d’Artagnanu, niso pa dovolj natančni za zanesljivo identifikacijo, zato je potrebna nadaljnja raziskava.
“Upanje bom ohranil do zadnjega trenutka, vendar se sprašujem, ali je to res realno. Ne želim se predati pretirano romantiziranemu pogledu,” je dejal župan Maastrichta Wim Hillenaar.
Prve raziskave so sicer pokazale podatek o prehrani pokojnika. Analiza kolagena je razkrila, da so med 27 in 30 odstotki njegove običajne prehrane predstavljale morske ribe. Tak delež je po navedbah mestnih oblasti izjemno visok in ne ustreza prehranskemu profilu prebivalca jugozahoda Francije, kjer se je rodil d’Artagnan ter od koder je pozneje odšel v Pariz in Lille, kjer je preživel velik del življenja.
Oglas