Letošnja generacija prejemnic nagrade ženske o ženskah. Foto: Mesto žensk
Nagrade ženske o ženskah, ki jih podeljuje Društvo Mesto žensk, so letošnje lavreatke sprejele na prireditvi v Stari mestni elektrarni. Nagrajenke je med 69 nominacijami izbrala komisija lanskih prejemnic nagrade (Gibanja za pravice Palestincev, Andreje Rafaelič, Kristine Božič, Lilijane Burcar in Kolektiva ZIZ).
Za vpis žensk v zgodovinski kanon
Nagrade ženske o ženskah so letos podelili sedmič zapored in so odgovor na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona, so zapisali pri Mestu žensk.
Anuška Podvršič je borka za človekove pravice vseh sort, piše v utemeljitvi. S svojim pravnim znanjem in antirasistično predanostjo je delovala znotraj Roga in širše. S pravnimi nasveti in pisanjem pritožb se v imenu številnih prosilcev za azil bori proti rasizmu in nasilju države. Ključno je bila angažirana v dolgotrajnem pravnem boju proti dublinskim deportacijam, ki so grozile iskalcem zatočišča po letu 2016 ljudem, ki so prišli v Slovenijo v času begunskega koridorja. V zadnjih letih se je posvetila tudi boju proti zapiranju ljudi v socialne in zdravstvene institucije.
Tanja Velagić že četrt stoletja skrbi, da imamo tudi danes kulturno-humanistično revijo za zgodovino, literaturo in antropologijo Borec. Pred tem je kot filozofinja in nemcistka poučevala nemščino, prevajala in delovala v okviru društva za preučevanje zgodovine, antropologije in književnosti, ZAK. Njeno delo zadnjih desetletij pa prinaša na slovenski knjižni trg premišljene prevode ter kritične razmisleke, ki pomagajo pri razumevanju sedanjega trenutka in družbenih procesov, piše v utemeljitvi.
Delovni odbor za feminizem Študentskega društva Iskra vsako leto organizira osrednji javni feministični protestni shod na mednarodni dan žensk. Foto: BoBo
Delovni odbor za feminizem (DoFem) Študentskega društva Iskra, kot piše v utemeljitvi, od leta 2017 organizira osrednji javni feministični protestni shod na mednarodni dan žensk, v katerega vpenja aktualna geopolitična in socialno-ekonomska vprašanja. Zaslužen je za ponovno oživitev zgodovinskega bistva in idejnega smisla 8. marca, mednarodnega praznika žensk. V javni prostor ponovno postavlja smoter praznika, ki ga je politika in z njo uradna zgodovina v zadnjih treh desetletjih skušala odstraniti in izbrisati.
Doktorica literarnih ved Katja Zakrajšek je komparativistka in literarna prevajalka. Prevaja iz francoščine, angleščine in portugalščine. Posebej jo veseli raziskovanje in prevajanje manj zastopanih literarnih tradicij in prostorov. Za svoje delo je prejela številne nagrade. Kot piše v utemeljitvi, velja za eno najnatančnejših, najbolj samosvojih in cenjenih prevajalk. Dosledno zagovarja širjenje bralnih obzorij in literarnega kanona z glasovi, zgodbami in perspektivami manj zastopanih družbenih skupin. Zanima jo tudi družbenokritična misel, poleg tega je angažirana na protestih in drugih dogodkih v podporo Gazi ter prevaja tudi palestinsko poezijo.
Karolina Babič, raziskovalka in svetovalka na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij, je s svojim angažiranim in strokovnim delovanjem ena ključnih figur urbanega razvoja v Mariboru, razvoja v tistem pravem, civilnodružbenem smislu z rastjo “od spodaj navzgor”, poganjajočem iz Urbanih brazd in razraščajočem se po horizontali alternativnih družbenih in ekonomskih praks, piše v utemeljitvi. Pri ustanovitvi in razvoju je spremljala več kot 50 zadrug, socialnih podjetij in nevladnih organizacij.
Oglas