Vojna v Iranu je še ena grožnja, ki pomeni tudi ogrožanje prehranske varnosti Slovenije, ocenjuje Igor Peček z ministrstva za kmetijstvo. Mateja Rokvič z obrambnega ministrstva pa je ocenila, da novo krizno žarišče dokazuje pravilnost usmeritve države v krepitev samozadostnosti. Letos bo Slovenija izvedla novo vajo odpornosti.
Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od surovin, kot sta nafta in plin, ki sta se podražila, je opozoril vodja sektorja za agroživilsko verigo na kmetijskem ministrstvu: »To ne pomeni nič dobrega za inflacijo, ker se lahko zelo hitro približamo inflacijski spirali.« Nafta je namreč za kmetijska gospodarstva glavni vir energije, dražja nafta pa prinese tudi dražjo hrano.
Generalna direktorico direktorata za obrambne zadeve Mateja Rokvič, ki je ob Pečku gostovala v podkastu Moč gospodarstva, je ob tem opozorila, da se že nekaj let soočamo s spremenljivim varnostnim okoljem: »Novo krizno žarišče dokazuje, da smo se v letu 2024 pravilno odločili, ki smo izvedli vajo odpornost.«
Ta vaja je pokazala, da smo v Sloveniji odporni, seveda pa so določena področja, ki jih je treba nadgraditi,« je dejala sogovornica: »Predvsem pa se moramo vsi zavedati, da moramo najprej poskrbeti sami za sebe. Ko govorimo o samooskrbi, ne govorimo samo o prehrani, govorimo o gorivih, o ostalih energentih. Nenazadnje, če se spomnimo kovidne krize, vemo kako je bilo z maskami, cepivi, deli za avtomobilsko industrijo, ki se je skoraj ustavila. Samooskrba ne pomeni izolacije, ampak, da smo v kriznih obdobjih sposobni poskrbeti sami zase. Torej tako za naše obrambe sile, sile varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in ne nazadnje tudi za prebivalstvo.«
Ena od ugotovitev vaje odpornost je bila, da ima Slovenija pomanjkljivosti pri prehranski samozadostnosti, če bi prišlo do kriznih razmer. »Ko govorimo o mirnodobnih razmerah, radi rečemo, da veliko hrane uvozimo, številke so tudi čez 80 odstotkov. Pomembno je, da govorimo o odpornosti celotne agroživilske verige, od pridelave in oskrbe s semeni, oskrbe z gnojili, predelave, logistike in distribucije, pa tudi potrošnika kot takega,« je dejal Igor Peček. Po njegovih besedah bodo ključni trije ukrepi, ki jih izvajajo na ministrstvu. Omenil je zaščito trajnih kmetijskih zemljišč, vzpostavitev regijskih prehranskih verig oskrbe s hrano ter zmanjšanje zavržkov hrane. »V Sloveniji letno zavržemo 80 kilogramov hrane na prebivalca. Na svetu zavržemo več kot milijardo obrokov, na drugi strani pa 730 milijonov ljudi po svetu živi v lakoti. Treba se je zavedati, da za pripravo hrane porabimo veliko količino energije in to je tudi okoljski problem. Za to, da zjutraj lahko spijemo skodelico kave, porabimo 120 litrov vode, za dva decilitra mleka 240 litrov, za en hamburger pa govorimo o tisočih litrih.«
Država bo letos ponovila prej omenjeno vajo izpred dveh let – to bo vaja odpornost 2026. »Namen imamo vse te sistemske rešitve preigrati v praksi, jih nadgraditi in nadaljevati s tem, kjer smo z vajo odpornost 2024 zaključili,« je povedala Mateja Rokvič.