Za razpis referenduma mora pobudo podpreti najmanj 40.000 volivk in volivcev. Pobudnikom je dovolj podpore uspelo zbrati en teden pred iztekom roka za zbiranje podpisov. Foto: Borut Živulović/BOBO
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Pobudniki referenduma, ki so zbiranje podpisov organizirali pod geslom Proti uvedbi politične policije, verjamejo, da želi koalicija z novelo zakona o parlamentarni preiskavi odpraviti eno ključnih varovalk pred političnimi zlorabami preiskovalnih komisij DZ-ja. Novela med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. S tem bi po mnenju predlagateljev politika dobila proste roke za uvedbo parlamentarne preiskave zoper praktično kogar koli in kadar koli, brez predhodnega sodnega nadzora.
Oglas
Preiskovalne komisije DZ-ja lahko po opozorilih pobudnikov pridobivajo podatke o zasebnih komunikacijah, SMS-sporočilih, telefonskih stikih in bančnih računih ljudi, ki nimajo nič s politiko in ki niso osumljeni nobenega kaznivega dejanja ali druge nezakonitosti. Preiskava lahko zajame tudi njihove družinske člane, partnerje, prijatelje in druge ljudi iz njihovega zasebnega kroga, so še opozorili.
“Na referendumu bomo zato odločali o tem, ali želimo politiki podeliti tako rekoč neomejena pooblastila za poseganje v civilno sfero in v zasebnost posameznikov ali pa ohraniti varovalke, ki preprečujejo politične zlorabe oblasti,” so navedli pobudniki.
Med pobudniki referenduma sta tudi Dušan Keber, Vlado Miheljak in Goran Forbici. Foto: Borut Živulović/BOBO
Pobudniki: Odločali bomo o ohranitvi minimalnih standardov demokracije
Pobudo za referendum so sprožili in prvopodpisali nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, ki so ga ustanovili pred 38 leti, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Nekateri od njih so skupaj s predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij, ki so pomagali pri zbiranju podpisov, pod referendumsko zahtevo zbrane podpise prinesli v DZ.
Franco Juri je pred vložitvijo podpisov dejal, da je to “pobuda proti politični samovolji”. Opozoril je, da je vladajoča koalicija večkrat poudarila, da bo preiskovala civilno družbo in nevladne organizacije in da je zato “jasno, čemu je novela namenjena”. Pri tem je poudaril še, da je “navidezno paradoksalno”, da ista politična oblast na podlagi zakona, ki zdaj omogoča ustavno presojo, skuša preprečiti ustanovitev preiskovalne komisije glede delovanja tuje paraobveščevalne agencije Black Cube v Sloveniji.
Franco Juri je pojasnil, da pobudniki v referendumski kampanji računajo na podporo predstavnikov civilne družbe, sindikatov in opozicijskih strank, ki so jim pomagali že pri zbiranju podpisov. Foto: Borut Živulović/BOBO
“Prvi korak je storjen, podpisi so zbrani in referendum bo,” je ob tem poudaril Pavel Gantar, ki je prav tako med vidnejšimi pobudniki referenduma. “Seveda nas čaka še drugi korak, in to je sam referendum. Tam se bo odločilo o tem, ali Slovenija pada v obliko avtoritarne in represivne države ali pa bo Slovenija ostala in se borila za to, da obstajajo vsaj minimalni standardi demokracije, pravice in svobode,” je dejal.
“Pred nami ni posamezna bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo,” je dejal Vlado Miheljak, ki opozarja, da je “Janša očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem in na koncu koncev pravni državi”. “To rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom,” je dejal Miheljak, ki meni, da je treba organizirati “kolektivno obrambo, da izločimo in ustavimo temeljnega nedemokrata Janšo in njegovo pritlehno ekipo”.
Gantar je na novinarski konferenci pojasnil, da pobudniki pričakujejo, da bo referendum razpisan 2. ali 9. oktobra. Franco je dodal, da bi jim ustrezalo tudi, če bi bil referendum razpisan konec septembra.
Zbiranje podpisov za razpis referenduma je potekalo med 10. junijem in 14. julijem, 40.000 podpisov, kolikor jih je potrebnih za razpis referenduma, pa je bilo zbranih že na začetku tega meseca. Do konca zbiranja podpisov je zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma skupno podprlo 44.619 volivk in volivcev. Po vložitvi zbranih podpisov v DZ bodo stekli roki za razpis referenduma. DZ referendum z odlokom razpiše v sedmih dneh po vložitvi popolne zahteve. Pred tem mora predlog akta pripraviti še matično delovno telo DZ-ja.
Vložitev pobude za referendum o “politični policiji”
Prvi rumeni karton vladi?
Na vložitev podpisov so se odzvali tudi v dveh opozicijskih strankah. Damijan Bezjak Zrim (SD) je pred DZ-jem povedal, da pričakujejo, da bo referendum razpisan še ta teden, saj bo seja v četrtek. “Nobeden ne želi, da nekdo komu, sploh pa politika, gleda, kaj ima v hladilniku oz. v spalnici,” je dejal Bezjak Zrim in izrazil pričakovanje, da bodo državljani na referendumu pokazali prvi rumeni karton vladi.
“Slovenci smo pokazali, da smo se takrat, ko se želi posegati v naše človekove pravice, pripravljeni aktivirati in to je najpomembnejše sporočilo. Danes na žalost vidimo, da je to samo prvi korak. Sprejet je bil problematičen zakon, ki želi uvesti politično policijo, za jesen pa je že napovedan zakon, ki bi želel političen vpliv razširiti še na tožilstvo. Mi zelo jasno nasprotujemo vsem tem poskusom vplivanja na neodvisne institucije, ki bi morale iskati javni interes, ne interes posameznikov ali pa interes političnih strank,” pa je dejala Lucija Tacer Perlin (Svoboda)
Napovedala je, da bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da se zagotovi razpis referenduma, in pri tem uporabili vsa sredstva opozicije, ki jih imajo. “Na žalost zdaj ugotavljamo luknje v poslovniku, za katere prej sploh nismo vedeli, da obstajajo. Zaradi tega, ker si nismo mislili, da bodo na oblasti ljudje, ki bodo pripravljeni preprečiti tudi neposredno demokratično voljo ljudi,” je še pojasnila.
Oglas