Tesla je v drugem četrtletju dosegla rekordne prihodke in po dveh letih ponovno občutno povečala prodajo avtomobilov. Kljub temu se je njen operativni dobiček več kot prepolovil. Glavni razlog niso nižje cene avtomobilov, temveč vse višji stroški razvoja umetne inteligence, robotaksijev in humanoidnih robotov ter skorajšnji izpad prihodkov od prodaje regulativnih okoljskih dobropisov.
Tesla je letos po dveh letih prodajnega zatona spet prišla na stare smernice in v prvem polletju opazno povečala svojo prodajo. To jim je uspelo predvsem na račun cenejših različic svojih dveh osrednjih avtomobilov in tudi dodatnih popustov. V Sloveniji bo vsaj do konca leta obveljal dodatni Teslin popust 2.980 evrov za model 3, s katerim pade cena avtomobila pod mejo 35 tisoč evrov in je zato upravičen do višje subvencije v višini 7.200 evrov. Rezultat je jasen – Tesla Model 3 je bila letos do konca junija z 860 registracijami zanesljivo najbolje prodajani električni avtomobil v Sloveniji in četrti na skupni lestvici vseh novih avtomobilov.
Na globalni ravni so Američani v drugem četrtletju dobavili 480 tisoč novih avtomobilov, kar je bilo 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je bilo za Teslo najuspešnejše drugo četrtletje do zdaj, saj so na trg poslali tudi svoje baterijske hranilnike s skupno kapaciteto 13,5 GWh (40 odstotkov več kot v enakem obdobju lani). Obseg proizvodnje in prodaje ni bil vprašljiv, drugače pa je bilo z dobičkom iz takega poslovanja. Koliko so torej popusti in cenejši avtomobili oklestili Teslin zaslužek?
Proizvodnja je poslovno učinkovita, a celotno poslovanje Tesle je prepolovilo dobiček
Rezultati, ki so jih objavili včeraj pozno zvečer, so zanimivi in kompleksni. Prihodki so v drugem četrtletju znašali rekordnih 28,2 milijarde dolarjev (okrog 24 milijard evrov), kar je bilo 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu pa je operativni dobiček padel z lanskih 923 milijonov dolarjev (785 milijonov evrov) na 398 milijonov dolarjev (338 milijonov evrov). Operativna marža je znašala le še 1,4 odstotka, lani pa je bila v tem obdobju pri 4,1 odstotka.
V prvem polletju je Tesla ustvarila 875 milijonov dolarjev (744 milijonov evrov) operativnega dobička, skupno pa so dobavili 838 tisoč novih avtomobilov.
Foto: Reuters
Foto: Wikimedia Commons
Vse manj denarja od prodaje okoljskih dobropisov
Toda za nižji dobiček niso bili krivi popusti pri prodaji avtomobilov. Bruto operativna marža, ki upošteva le neposredne stroške pri proizvodnji vozil in kaže učinkovitost proizvodnje, je bila še vedno pri zelo visokih 16,8 odstotka (lani 17,2 odstotka). Teslo so udarili drugi stroški, predvsem vlaganja v umetno inteligenco, razvoj robotov Optimus in robotaksijev, pomemben del manjšega dobička pa je tudi precej manj prihodkov od prodaje regulativnih okoljskih dobropisov drugim proizvajalcem.
Ti so v drugem četrtletju prinesli le še 146 milijonov dolarjev (124 milijonov evrov), kar je 67 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko so znašali 439 milijonov dolarjev (373 milijonov evrov), in manj kot polovico zneska iz prvega četrtletja letos. Ker prodaja teh dobropisov predstavlja skoraj čisti dobiček, njihov padec neposredno zmanjšuje dobičkonosnost podjetja.
Prodaja okoljskih dobropisov je vrh dosegla leta 2024 z 2,76 milijarde dolarjev (2,35 milijarde evrov), nato pa se je leta 2025 zmanjšala na 1,99 milijarde dolarjev (1,69 milijarde evrov). Zdaj se je ta vir prihodkov skoraj izčrpal. Pred letom dni so dobropisi Teslini bruto marži dodali skoraj dve odstotni točki, v drugem letošnjem četrtletju pa le še približno pol odstotne točke.
Glavni razlog je sprememba ameriške zakonodaje. Po izteku zvezne subvencije za električna vozila in odpravi kazni za proizvajalce, ki niso dosegli predpisanih standardov porabe goriva, so drugi avtomobilski proizvajalci izgubili glavni razlog za nakup Teslinih okoljskih dobropisov. Ta več let pomemben vir prihodkov se za Teslo ne bo več vrnil, letošnje drugo četrtletje pa prvič razkriva Teslino dobičkonosnost brez tega finančnega “vetrnega hrbta”.
Foto: zajem zaslona
Pri avtonomnih vozilih lov za Waymom in Baidujem
Pri Tesli vsaj uradno ne načrtujejo novih avtomobilov, večji del razvojnih načrtov pa usmerjajo v sisteme samodejne vožnje z nadzorom (FSD) in robotaksije. Čeprav je Elon Musk že več kot desetletje najbolj glasno napovedoval prihod samovozečih avtomobilov, sta Teslo pri komercialni uvedbi robotaksijev prehitela ameriški Waymo in kitajski Baidu. V Evropi so uporabo sistema FSD doslej odobrili Nizozemska, Litva, Estonija, Belgija in Danska, medtem ko na ravni Evropske unije splošne odobritve še ni. To je tudi razlog, da za zdaj sistema med drugim še niso odobrili v Franciji, enem največjih evropskih avtomobilskih trgov.