V živo – TV Slovenija 3
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Predlog odloka, ki ga je v sredo s 15 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi odbor DZ-ja za pravosodje, določa, da bodo roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, začeli teči 1. septembra, glasovanje pa bo 11. oktobra. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026?”
Oglas
V živo iz državnega zbora
Neposreden prenos 19. izredne seje državnega zbora lahko od 10. ure dalje spremljate na 3. programu Televizije Slovenija.
Pobudo za referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Ob pomoči dela civilne družbe, predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij in opozicijskih strank jim je uspelo zbrati 44.619 podpisov volivcev, ki so jih v DZ vložili v ponedeljek.
Ob vložitvi podpisov je eden od pobudnikov referenduma Franco Juri v torek pojasnil, da želijo preprečiti izbris varovalk, ki morebitnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela zakona, ki jo je DZ sprejel maja, med drugim namreč omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. Pobudniki menijo, da novela odpravlja eno izmed ključnih varovalk, ki preprečuje politično zlorabo parlamentarnih preiskav. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu šele v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ-ja.
Poslanci so zaradi izredne seje za nekaj ur prekinili parlamentarne počitnice. Foto: Borut Živulović/BOBO
V koaliciji in Resni.ci bodo pobudo podprli, čeprav se z vsebino novele strinjajo
Poslanec SDS-a Zoran Mojškerc je v predstavitvi stališča poslanske skupine na izredni seji izpostavil pomen parlamentarne preiskave. Kot je poudaril, mora v parlamentarni demokraciji obstajati možnost, da predstavniško telo razišče vprašanja javnega pomena, zlasti kadar obstaja sum politične, sistemske ali institucionalne odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
“To je pomembno za zaupanje javnosti v delovanje države in za učinkovito izvrševanje ustavne vloge parlamenta, toda hkrati je prav tako pomembno, da se parlamentarna preiskava izvaja v okvirih ustave, ob spoštovanju človekovih pravic, načela delitve oblasti in pravne države,” je navedel. V SDS-u voljo volivcev spoštujejo, hkrati pa se veselijo prihajajoče referendumske kampanje, v kateri bodo volivci odločali, “ali podpirajo preiskavo korupcije ali da se ohrani sedanja ureditev, ko se bo lahko s proceduralnimi zapleti preko ustavnega sodišča povozilo pravico ene tretjine poslancev DZ do ustanovitve parlamentarne preiskave,” je dodal.
Iz vrst koalicije je bilo slišati opozorila o zavajanju javnosti med zbiranjem podpisov v podporo referendumu in napovedi o tem, da se veselijo referendumske kampanje. Foto: Borut Živulović/BOBO
Poslanec poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Andrej Černigoj je izpostavil, da spoštujejo voljo volivcev in bodo odlok podprli. To pa ne pomeni, da se strinjajo z argumenti pobudnikov referenduma. “Ta zakon ne daje parlamentarnim preiskavam novih pooblastil, ampak samo onemogoča njihovo blokiranje. Ta zakon ne zmanjšuje človekovih pravic, ampak omogoča preiskavo tistih, ki jih morda kršijo,” je dejal Černigoj. Izpostavil je še, da predlagana novela prinaša tudi pomembne pravne izboljšave, preiskovancem zagotavlja sodno varstvo, določa jasne roke za sodno zaščito, odpravlja nepotrebne postopke in določa, da DZ ne more ponovno odrediti parlamentarne preiskave o isti stvari, če je o njej že sprejel končno poročilo.
Predlog odloka bodo podprli tudi v stranki Demokrati Anžeta Logarja. Njihova podpora referendumu pa ne pomeni spremembe vsebinskega stališča do novele, je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila poslanka Mojca Žnidarič. Kot je dejala, so novelo podprli, ker mora biti parlamentarna preiskava učinkovito ustavno orodje nadzora DZ-ja, omogočati mora ugotavljanje dejstev v zadevah javnega pomena, razjasnjevanje politične odgovornosti in uresničevanje pravice parlamentarne manjšine do nadzora nad oblastjo.
Izpostavila je tudi vprašanje pravnega varstva posameznika. To je nujno, “vendar mora biti urejeno tako, da ob varovanju njegovih pravic ne omogoča nesorazmernega zavlačevanja ali onemogočanja parlamentarne preiskave,” je poudarila. Rezultat referenduma bodo v stranki spoštovali, je napovedala.
Novelo podpirajo tudi v stranki Resni.ca. Verjamejo namreč, da bo omogočila učinkoviteje preiskovanje v okviru parlamentarnih preiskav. “Če se ne motim, je bilo od osamosvojitve do danes 43 preiskovalnih preiskav, od česar jih je samo 13 prejelo končno poročilo,” je poudaril njihov poslanec Nedeljko Todorović. Ponovno je opozoril, da so pobudniki referenduma med zbiranjem podpisov zavajali javnost z navedbami, da bo parlamentarna preiskava lahko podlaga za preiskovanje vsakega posameznika. Napovedal je, da bodo v Resni.ci zahtevo za razpis referenduma podprli.
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Foto: Borut Živulović/BOBO
Opozicija opozarja, da novela odpravlja varovalke pred zlorabo oblasti
Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin meni, da mora biti ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij med parlamentarnimi preiskavami urejeno tako, da vsem ostalim v preiskavi nudi garancijo za demokratičen postopek. “Parlamentarna preiskava mora najti pravo razmerje med učinkovitostjo na eni strani ter varovanjem načela delitve oblasti, človekovih pravic in svoboščin na drugi,” je poudarila.
Poudarila je, da je koalicija ustavno sodno varstvo nadomestila z možnostjo pritožbe na upravno sodišče, kar je neučinkovito, saj se veže na konec parlamentarne preiskave. Meni, da odpravlja možnost pritožbe na ustavno sodišče, ker se boji, da bi jim sodišče lahko preprečilo ustanovitev preiskovalnih komisij, s katerimi želijo posameznikom in organizacijam “uničevati ugled, kariero in zasebno življenje”. “Cilj ni le obračunati s tistimi, ki si upajo misliti s svojo glavo, ampak tudi ustrahovati vse druge, da tega ne bi več počeli,” je dejala.
V opoziciji so do novele kritični, pobudnikom referenduma pa so pomagali že pri zbiranju podpisov, potrebnih za vložitev zahteve. Foto: Borut Živulović/BOBO
Tudi Tina Brecelj iz poslanske skupine Levica je bila kritična do novele. Posamezniki, podjetja, sindikati, nevladne organizacije in drugi pri ustavnem sodišču ne bodo več mogli pravočasno izpodbijati nezakonito ustanovljenih preiskovalnih komisij ali njihovih sklepov. “To pomeni, da bo o dopustnosti najresnejših posegov v človekove pravice in zasebnost odločala politična večina sama,” je dejala Brecelj.
Izpostavila je še, da novela preiskovalnim komisijam omogoča, da brez predhodnega sodnega nadzora pridobivajo občutljive osebne podatke od bank, telekomunikacijskih operaterjev, policije, Fursa in drugih organov. Meni, da so parlamentarne preiskave pomembno orodje za ugotavljanje politične odgovornosti, zato morajo zanje veljati jasna pravila in učinkovite sodne varovalke. “Predlagana novela te varovalke odpravlja,” je bila kritična.
V stranki SD-ju bodo razpis zakonodajnega referenduma podprli, saj verjamejo, da morajo biti parlamentarne preiskave učinkovite, vendar tudi ustavno omejene “in ker verjamemo, da mora biti oblast nadzorovana,” pa je poudarila poslanka Andreja Katič. Parlamentarna preiskava je pomemben institut parlamentarnega nadzora, vendar pa ne sme postati orodje za pritisk na posameznika ali za širjenje političnega vpliva prek njegovih pravic, je opozorila.
“Če dopustimo, da politična večina že pod obstoječimi pravili postopke parlamentarnih preiskav uporablja za obstrukcijo, selektivno odločanje in ustvarjanje pritiska, potem ne ustvarjamo le slabega precedensa, ustvarjamo tveganje, da bodo parlamentarne preiskave postale sredstvo za zlorabo pravic posameznika namesto instrument nadzora oblasti,” je izpostavila Katič.
Oglas