Podvodni arheologi so med razbitinami ladje odkrili največjo količino zlata, kar so “ga kdaj našli na potopljenih ladjah v celotnem Sredozemlju”. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Hrvaški raziskovalci so objavili prve izsledke svojih večletnih podvodnih izkopavanj. Kot ocenjujejo, bi lahko brodolom datirali v 7. ali 8. stoletje, artefakti na krovu pa kažejo, da to ni bila navadna trgovska ladja, poroča Reuters.
Oglas
Množica zlatih dragocenosti
Med njimi so bili zlatniki iz dinastije štirih cesarjev Heraklije, z rubini okrašene zaponke, smaragdi in biseri ter zlat pečatni prstan s podobo cesarja, “ki ga zagotovo ne bi nosil kar nekdo”, je za Reuters povedal Pavle Dugonjić, vodja oddelka za podvodno arheologijo na Hrvaškem konservatorskem inštitutu.
Pavle Dugonjić z zlatim pečatnim prstanom s podobo cesarja. Foto: Reuters
Skupno več kot 600 gramov zlata
Njegova ekipa, opremljena s potapljaško opremo, je zadnje desetletje počasi odkrivala zgodovino ladje, katere razbitine ležijo v bližini Mljeta. “To je impresivna količina zlata, največja, kar so je kdaj našli na brodolomu v celotnem Sredozemlju. Po čiščenju in restavriranju tehta več kot 600 gramov,” je dejal Igor Miholjek, vodja raziskav na Hrvaškem inštitutu za varstvo narave.
Podvodni arheolog na delu. Foto: Reuters
Bizantinsko cesarstvo – tako rekoč naslednik rimskega cesarstva s središčem v Konstantinoplu (današnji Carigrad v Turčiji) – je nekoč prevladovalo v vzhodnem Sredozemlju, a je v začetku 8. stoletja v nemirih izgubljalo ozemlje. Cesarstvo je bilo namreč natančneje med letoma 711 in 717 v globoki politični krizi, ki jo zgodovinarji imenujejo dvajsetletna anarhija. Gre za obdobje, v katerem so se hitro menjavali cesarji, državo pa so pretresali notranji upori.
Najpomembnejši brodolom tiste dobe
“Zame je to najpomembnejši brodolom tiste dobe. Če preučujete konec poznega rimskega cesarstva in preobrazbo v srednjeveški svet, je to ključno mesto za razumevanje in vpogled v to, kako so Sredozemlje skupaj držale njegove morske poti, kako se je razdrobilo, kako je imperij razpadel,” pa je za Reuters pojasnil Justin Leidwanger, profesor arheologije na Univerzi Stanford.
Oglas