Po objavi informacij o tem, da je poslanec Resnice Boris Mijič podjetje Progros, ki ima obveznosti do delavcev in države oz. finančne uprave, prenesel na Roka Snežiča, se postavlja tudi vprašanje o tem, kaj takšen prenos lastništva pomeni za dolgove. V finančni upravi so za STA na splošno pojasnili, da prenos imetništva na poslovnem deležu družbe z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obstoj in možnost izterjave obveznosti družbe. »Družba kljub spremembi lastniške strukture še naprej ostane dolžnik, njeno premoženje ostane predmet izvršbe, morebitni izvršilni postopki pa se nadaljujejo neprekinjeno in brez spremembe stranke postopka,« so navedli.
Ob tem so izpostavili, da v skladu s pravili zakona o gospodarskih družbah kapitalska družba sama odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, družbeniki družbe pa za njene obveznosti praviloma ne odgovarjajo. »Izjemoma je lahko podana odgovornost družbenikov v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za spregled pravne osebnosti, pri čemer pa prenos poslovnega deleža ne razbremeni prejšnjega družbenika morebitne že nastale odgovornosti zaradi spregleda pravne osebnosti,« so pojasnili.
Prenos ne spreminja položaja terjatev
Da prenos deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ne spreminja položaja terjatev oz. ne posega v upniško-dolžniška razmerja, je za četrtkove Odmeve na TV Slovenija pojasnil tudi strokovnjak za področje civilnega in gospodarskega prava iz ljubljanske pravne fakultete Miha Juhart. »Dolžnik vseh teh terjatev je pravna oseba in tukaj se ni nič spremenilo. Progros je še vedno dolžnik terjatev do delavcev in seveda dolžnik terjatev tudi do finančne uprave in vseh drugih upnikov,« je bil jasen. Na vprašanje, kdo je po prenosu lastništva in zamenjavi direktorja podjetja odgovoren za vračanje dolgov in poslovanje družbe, pa je Juhart dejal, da vsako družbo kot pravno osebo vodi poslovodstvo oz. oseba, ki jo družbeniki imenujejo za poslovodjo. Ta oseba je tudi tista, ki prevzema odgovornost. »Če je družba prezadolžena, lahko nastopijo posledice plačilne sposobnosti. Poslovodeči mora v takšni družbi ravnati v skladu z insolvenčno zakonodajo in storiti vse, da zavaruje interese upnikov oziroma da se prepreči njihovo oškodovanje. Za takšno ravnanje je poslovodni organ odgovoren tako odškodninsko kot kazensko. Imenovanje je tista meja, pri kateri pride do odgovornosti. Za ravnanje sta v tem konkretnem primeru odgovorna tako prejšnji kot sedanji poslovodni organ družbe,« je navedel.
Prenos je lahko problematična stvar
Da prenos poslovnega deleža gospodarske družbe, ki je insolventna, sam po sebi ni nezakonit, pa je za STA ocenil strokovnjak za insolvenčno pravo iz ljubljanske ekonomske fakultete Jaka Cepec. Je pa prenos poslovnega deleža družbe, za katero vsi vedo, da je insolventna, in namen tega prenosa ni reševanje gospodarske družbe, ampak norčevanje iz ljudi, po njegovih besedah zelo problematična stvar. Ker iz pogodbe o prenosu poslovnega deleža izhaja, da je Mijič, ki je bil pred dvema mesecema še direktor podjetja Progros, izrecno navedel v pogodbi, da je družba insolventna, kar pomeni, da se je tega zavedal, pa kljub temu v roku enega meseca ni sprožil stečajnega postopka, pa to po pojasnilih pravnika Cepca nakazuje tudi njegovo odškodninsko in kazensko odgovornost. To bodo lahko v postopkih dokazovali upniki, kazensko odgovornost pa tožilstvo. Cepec je ob tem problematiziral tudi vlogo notarjev, ki »kot varuhi nekega javnega reda vedno znova dovoljujejo tovrstne prenose poslovnih deležev«
Notarji lahko sklenitev posla ali overitev prenosa podjetja odklonijo le v določenih pogojih, pa so prenos podjetja poslanca Resnice Mijiča na Snežiča za STA pospremili na Notarski zbornici Slovenije. Notar denimo ne sme opravljati zadev v poslih, za katere sumi, da se jih sklepa le navidezno ali v izogib zakonskim obveznostim.