Turisti v Ljubljani si v vse večji meri želijo vpogleda v utrip lokalnega življenja. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
“V prvem polletju je Ljubljano obiskalo 1,8 odstotka več gostov kot v enakem obdobju lani, ustvarili pa so za 5,5 odstotka več prenočitev kot v enakem obdobju lani,” pojasnjuje Branka Gradišar iz Turizma Ljubljana. Če pogledamo samo junij, je bila rast prihodov 0,4-odstotna, prenočitev pa 0,78-odstotna. “Tudi za preostale poletne mesece pričakujemo turistični promet na ravni preteklega leta oziroma zmerno rast,” dodaja.
Oglas
Zanimiv je podatek o zasedenosti: povprečna zasedenost nastanitvenih obratov, ki poročajo sistemu Turizma Ljubljana, je bila v prvih šestih mesecih 70,7-odstotna, kar je 6,8 odstotka več kot lani. Trenutno, sredi poletne sezone, pa zasedenost znaša okoli 88 odstotkov.
Največ turistov iz ZDA, Italije in Nemčije
Največ gostov prihaja iz Združenih držav Amerike, Italije, Nemčije, Združenega kraljestva in Hrvaške. Prav britanski trg letos posebej izstopa, saj se je število njihovih prenočitev povečalo za kar 43 odstotkov.
Zanimiv je tudi podatek o dolžini prebivanja: uradna statistika govori o povprečno 2,1 prenočitve pri tujih gostih, medtem ko raziskava o značilnostih tujih obiskovalcev, ki jo je Turizem Ljubljana izvajal med junijem 2025 in junijem 2026, kaže, da se tuji obiskovalci v Ljubljani v resnici zadržujejo kar štiri dni in pol. “To nas razveseljuje in je rezultat aktivnosti, ki jih vlagamo v podaljševanje povprečne dobe bivanja v Ljubljani in njenem zelenem zaledju Osrednjeslovenske regije,” pravi Branka Gradišar.
Številke pa povedo le del zgodbe. V Turizmu Ljubljana namreč opažajo, da se spreminjajo tudi navade obiskovalcev. Čeprav večina ob prvem obisku še vedno želi videti Ljubljanski grad, Tromostovje in Zmajski most, čedalje več ljudi išče stik z lokalnim življenjem.
“Gostje ne želijo več zgolj fotografirati znamenitosti. Zanima jih, kako mesto živi, kdo v njem ustvarja in kakšna doživetja lahko odnesejo domov,” pojasnjuje Branka Gradišar iz Turizma Ljubljana. Zato v zadnjih letih razvijajo ustvarjalne delavnice, rokodelska doživetja in programe, ki obiskovalce povezujejo z lokalnimi ustvarjalci. Povpraševanje po takšnih doživetjih se je od leta 2023 povečalo za kar 46 odstotkov.
Foto: BoBo
Da Ljubljana obiskovalce prepriča s svojim vzdušjem, potrjujejo tudi turisti.
“Ljubljana nama je zelo všeč. Je mirno in zelo lepo mesto. Tukaj sva le en dan, prej pa sva pet dni raziskovala Julijske Alpe in dolino Soče. Slovenija je čudovita,” pripovedujeta Francoza Antoine in Louise.
Steven in Rose iz Anglije sta med potovanjem obiskala tako slovenske gore kot obalo, za Ljubljano pa sta si vzela tri dni. “Mesto je zelo čisto in organizirano. Hrana je odlična, cene so še vedno precej ugodne, ljudje pa zelo prijazni,” pravita.
Podobno navdušena sta tudi Belgijca Linda in Arne, ki sta po oddihu na Bledu rojstni dan proslavila v prestolnici. “Ljubljana je izjemno čista, precej bolj kot številna belgijska mesta,” ugotavljata.
Kultura eden od glavnih razlogov za podaljšanje obiska
Prav kultura je eden od razlogov, zaradi katerih obiskovalci v Ljubljani čedalje pogosteje ostanejo dlje kot le za skok med dvema znamenitostma. A poletje muzejem in galerijam vsako leto temeljito premeša obiskovalsko sliko.
“V glavnih poletnih mesecih, juniju in juliju, naše lokacije obiskuje predvsem tuja publika, medtem ko so bili spomladi obiskovalci še bolj uravnoteženi med domačimi in tujimi gosti,” pojasnjuje Nejc Kovačič, vodja službe za komuniciranje Muzeja in galerij mesta Ljubljana (MGML). Med tujci prevladujejo Američani in Kanadčani, sledijo jim Britanci in Nemci, nekoliko manj je Francozov in Italijanov. Julija domači obiskovalci predstavljajo le še dobro četrtino vseh gostov, v maju jih je bilo še dvakrat toliko.
Muzejski prostori poleti niso le zatočišče pred vročino, temveč, kot poudarja Kovačič, tudi prostor, kjer se obiskovalci prek igrivih ugank, nalog in izzivov srečajo z zgodovino in umetnostjo, ne da bi jim bilo pri tem dolgčas. “Ena lepa dopolnitev, ki jo opažamo pri nas, so tudi prostori kavarn, ki zelo lepo dopolnijo izkušnjo obiskovalcev. Da si po ogledu razstav in udeležbe na naših vodstvih privoščijo kavo v naših specializiranih kavarnah, na ta način malce posedijo, ponotranjijo izkušnjo in se odločijo, kam se bodo podali naprej.”
Dediščina Jožeta Plečnika je eden od ‘magnetov’ za tuje obiskovalce Ljubljane. Foto: MMC RTV SLO
93 odstotkov obiskovalcev Plečnikove hiše so tuji obiskovalci
Med najbolj obiskanimi ostaja Plečnikova hiša, ki jo Kovačič brez oklevanja označi za najbolj “turistično” točko zavoda: julija je delež tujih obiskovalcev znašal kar 93 odstotkov, Slovencev pa največ pet in še ti so praviloma družinski člani, ki pridejo skupaj s sorodniki iz tujine. Zanimanje zanjo, pravi Kovačič, iz leta v leto raste predvsem, odkar so bila leta 2021 izbrana Plečnikova dela vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.
Podobno sliko obiskovalcev kaže Mestni muzej Ljubljana, kjer se delež tujih gostov od pomladi do julija povzpne na skoraj 80 odstotkov, prevladuje pa izrazito anglosaško jedro obiskovalcev, pravi Kovačič. Britanci ter Američani in Kanadčani skupaj namreč predstavljajo skoraj 40 odstotkov tujega obiska.
“Pri galerijah pa je zanimivo, da se delež posameznih obiskovalcev in njihova nacionalnost razlikujeta glede na to, katero umetnico ali umetnika gostimo trenutno na posamezni lokaciji. Pogosto gre za regionalni profil obiskovalcev, pri čemer prednjačijo Avstrijci, Nemci, tudi Hrvati,” pove Kovačič.
Najbolj prepoznavna mestna znamenitost pa ostaja ljubljanski grad. “Števci prehodov so v prvih šestih mesecih letošnjega leta našteli 529.637 obiskovalcev,” pove Janja Rozman iz službe za stike z javnostjo. Lani je bilo v enakem obdobju obiskovalcev slabih 15.000 manj. Delež tujih gostov znaša skoraj 78 odstotkov, med njimi pa po prodanih vstopnicah prevladujejo Italijani, Američani, Nemci, Britanci, Hrvati, Španci, Francozi in Avstrijci. Tudi tirna vzpenjača na grad je čedalje bolj priljubljena. V prvih šestih mesecih je prepeljala 259.244 potnikov, skoraj šest odstotkov več kot lani.
Oglas