Gorskih etap je konec, Tadej Pogačar pa si je v 20. etapi Dirke po Franciji zagotovil peto skupno zmago in se pridružil elitni druščini največjih imen Toura, pa čeprav je v nedeljo še ena etapa. Ob zgodovinskem dosežku je presenetil s priznanjem, da fizično ni močnejši kot pred dvema letoma. Razliko vidi v izkušnjah, čustvih in podrobnostih, velik del zaslug pa pripisuje ekipi. Po današnji etapi je še močneje spoznal, kaj vse moštveni kolegi počnejo zanj. Posebej je izpostavil Isaaca del Tora in slovensko navezo, ki mu pomeni veliko več kot le pomoč pri lovu na zmage.
Pred Tadejem Pogačarjem je le še sklepno dejanje letošnje Dirke po Franciji. Po 20. etapi mu pete skupne zmage na največji kolesarski dirki ne more vzeti nihče več. Slovenski šampion se je s tem pridružil izbrani druščini kolesarjev, ki so Tour osvojili petkrat (Jacques Anquetil, Eddy Merckx, Bernard Hinault in Miguel Indurain).
Ob novem mejniku se je zato hitro odprlo vprašanje, kako močan lahko sploh še postane. Njegov odgovor je bil nepričakovan: “Moram reči, da nisem močnejši kot dve leti nazaj. Številke so približno enake,” je dejal Pogačar.
Številke so podobne, razlika je v podrobnostih
Čeprav fiziološki kazalniki po njegovih besedah niso bistveno boljši, je prepričan, da je napredoval na drugih področjih in to ga je pripeljalo do nove skupne zmage na Dirki po Franciji.
Tadej Pogačar se je prelevil v pomočnika.
Foto: Guliverimage
“Izkušnje so drugačne in drugače se lotevaš stvari. Spreminjajo se majhne stvari. Morda so številke zadnji dve leti enake, vendar so pomembne podrobnosti, razpoloženje in čustva. Na tem področju sem naredil velik korak,” je pojasnil.
Prav več izkušenj in boljše obvladovanje različnih položajev na dirki vidi kot enega od razlogov, da je letošnji Tour odpeljal na tako visoki ravni: “Še naprej pridobivam izkušnje. Tudi zato sem tako dobro dirkal na letošnjem Touru.”
Namesto lova na etapno zmago ostal ob del Toru
V 20. etapi Pogačar ni razmišljal le o svojem rezultatu. Ko je Isaac del Toro potreboval pomoč v boju za belo majico in uvrstitev na zmagovalni oder, je ostal ob mladem Mehičanu, čeprav je bilo jasno, da bi se lahko podal v lov za novo etapno zmago, ki jih ima že pet na letošnjem Touru. A je bil ekipni cilj tokrat pomembnejši.
V ospredju je bil namreč Juan Ayuso, ki bi lahko z močnim zaključkom ogrozil del Torov položaj. “Ko je bil Juan spredaj, sem se bal, da je našel zelo dobre noge in da bi Isaac lahko izgubil belo majico in stopničke. Zato sem ostal z njim,” je razložil Pogačar in se dotaknil dela pomočnikov: “Vedno spoštujem delo moštvenih kolegov. Zadnje tri tedne so delali na polno za ta cilj. Danes sem znova videl, kako pomembno je imeti ob sebi moštvene kolege.”
“Ne nehaj poganjati”
Pogačar je del Toru med zahtevnim zaključkom dajal tudi navodila in spodbudo. In kaj mu je v enem trenutku povedal, kar so ujele kamere? “Ne nehaj poganjati,” je razkril Pogačar in dodal, da je Mehičan v nekem trenutku nekoliko popustil.
Čeprav jima ni uspelo osvojiti etape, je bil slovenski zvezdnik zadovoljen s tem, kar sta pokazala: “Lepo je bilo, četudi nisva zmagala. Tokrat je štel ekipni duh. Lepo je bilo, da sva skupaj prišla v cilj.”
Tadej Pogačar in Isaac del Toro sta v cilju pokazala roge – toro v španščini pomeni bik.
Foto: Guliverimage
Del Toro je na Tour prišel kot eden od Pogačarjevih pomočnikov, dirko pa bo končal z belo majico najboljšega mladega kolesarja in uvrstitvijo na zmagovalni oder za Pogijem in Remcom Evenepoelom.
“Prišel je na Tour in pomagal ekipi osvojiti rumeno majico. Sam je osvojil belo majico in stopničke, kar je neverjetno. Zelo sem vesel zanj,” je pristavil slovenski as.
“Ne znam več razložiti, kako hvaležen sem jim”
Pogačar se je po etapi posebej poklonil celotni ekipi. Ne le kolesarjem, ki jih gledalci spremljajo na cesti, temveč tudi ljudem v ozadju.
“Kolesarstvo se morda ne zaveda, kako pomembna je ekipa in kako težko je za moštvo, ki se bori za rumeno in hkrati še za belo majico. Danes sem še bolj spoznal, da naredijo vse za skupni uspeh. Vedno jih hvalim, ker res opravijo ogromno dela. Po današnjem dnevu ne znam več razložiti, kako hvaležen sem jim.”
Neizmerno je hvaležen slovenskemu trojčku – Boštjan Kavčnik, Žiga Jerman, Andrej Hauptman.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Pomemben del njegovega kroga pa predstavljajo tudi Slovenci, ki so z njim v ekipi UAE Emirates. Med njimi so njegov maser in dolgoletni prijatelj Žiga Jerman, mehanik Boštjan Kavčnik in športni direktor Andrej Hauptman.
“Žiga je moj najboljši prijatelj, odkar sva bila stara devet ali deset let. Pozna me najbolje. Če mu kaj rečem v slovenščini ali sem tečen, se s tem ne obremenjuje. Lepo ga je imeti na cilju in na masažni mizi,” pravi Pogi.
Posebno zgodovino ima tudi s Kavčnikom, ki ga pozna še iz časa, ko je Pogačar kolesarske kilometre nabiral v ljubljanskem klubu. “Boštjana smo se včasih bali. Če nisi pripeljal čistega kolesa, te je nadrl,” je v smehu povedal Pogačar.
Danes ga opisuje kot najboljšega mehanika, ki bi ga lahko imel ob sebi: “Kolesa so vedno popolno pripravljena, saj se jim res posveti. Hvaležen sem njemu in vsem mehanikom. Zelo pomembno je, da imaš ob sebi takšne ljudi.”
Pogačar bo v nedeljo še petič v karieri v rumeni majici pripeljal do konca Dirke po Franciji. Njegovo ime bo zapisano ob največje šampione Toura, sam pa je po novem mejniku največ besed znova namenil tistim, ki so mu pomagali priti do njega, kar ga dela še večjega, kot sicer že je.