Foto: Katarina Brešan

Foto: Katarina Brešan

Temeljni kmetijski panogi v Goriških brdih, to je vinogradništvo in sadjarstvo, sta se po koncu 2. svetovne vojne znašli v velikih težavah. Ob priključitvi dela cone A k Jugoslaviji so začeli veljati predpisi o razlastitvi zemlje, ki so jo najprej prepustili kmetijsko-obdelovalnim zadrugam, te pa so po letu 1950 odpravljali.


Foto: Katarina Brešan

Foto: Katarina Brešan

Doma v muzeju

V rubriki Doma v muzeju v sodelovanju s številnimi slovenskimi muzeji in galerijami predstavljamo zgodbe najrazličnejših muzejskih predmetov. Tokrat predstavljamo zaboj Zadružnega vinarstva Brda, ki ga hranijo v Goriškem muzeju.

V Brdih sta se po agrarni reformi osnovali dve državni kmetijski posestvi s sedežema v Vipolžah in na Dobrovem, leta 1957 pa sta se združili v eno. Državna posestva so kot večji obrati lahko kupila prve stroje za obnovo in modernizacijo zemljišč. Do leta 1956 so obdelovalne zadruge in nato državna posestva obnovili 140 hektarjev vinogradov. Nagel vzpon proizvodnje je sprožil vprašanje ustrezne predelave grozdja, pravilnega hranjena in prodaje vina. Primanjkovalo je predvsem dobrih kleti, ki so bile navadno premalo hladne in zračne, ter ustreznih vinskih posod. Rešitev je predstavljala gradnja zadružne kleti, ki so jo med letoma 1954 in 1959 postavili na Dobrovem. Razvoj in naraščanje vinogradniških površin sta privedla do velikih količin pridelanega vina. Že po nekaj letih so morali vgrajevati nove cisterne in zunanje rezervoarje.


Foto: Katarina Brešan

Foto: Katarina Brešan

Obratovanje kleti z zaposlitvijo nove delovne sile je bilo odločilno za ustanovitev novega podjetja z imenom Zadružno vinarstvo Brda. Skupna zmogljivost kleti z obratom za predelavo grozdja je ob koncu del znašala 450 vagonov, tako da je bilo mogoče vanjo spraviti ves takratni vinski pridelek Brd. Prvo večjo količino vina, in sicer 12 vagonov rebule in tokaja, je Zadružno vinarstvo Brda izvozilo že junija 1958 v Vzhodno Nemčijo. V povojnem obdobju so zaradi pomanjkanja surovin vino prodajali kar v sodih in velikih pletenkah, nato pa so ga začeli stekleničiti.


Foto: Katarina Brešan

Foto: Katarina Brešan

Za transport in skladiščenje vinskih steklenic so sprva uporabljali žičnate, nato pa lesene zaboje, ki so nosili znak Zadružnega vinarstva. V zaboj so postavili 15 steklenic. Napis Zadružno Vinarstvo Brda Yugoslavia kaže na to, da so jih uporabljali za izvoz. Znak delita dve polji, ki predstavljata regijo in takratno Socialistično republiko Slovenijo. Brda predstavljata stiliziran grozd in briški grič na levi, Slovenijo pa simbol Triglava in valovite črte, ki simbolizirajo morje. Simbola sta bila namreč sestavna dela grba takratne SR Slovenije. Enega takih zabojev, ki priča o razmerah ter razvoju vinogradništva in vinarstva v Goriških brdih, hrani Goriški muzej in je na ogled na razstavi Junaki vinogradov – Sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih, postavljeni v Kleti Brda.

*dr. Tanja Gomiršek je kustosinja zgodovinarka v Goriškem muzeju

Oglas