Dandanes je z velikimi tehnološkimi podjetji povezanega skoraj več negativnega kot pozitivnega. Pripišemo jim lahko nešteto težav, škodo, ki jo povzročajo družbeni mediji, dezinformacije, polarizacijo, rudarjenje in zlorabo osebnih podatkov, malomarnost do okolja, izogibanje davkom in tako naprej in naprej.
Človek dobi občutek, da se veliki šefi iz Silicijeve doline radi dobrikajo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in molčijo o njegovem vedno bolj bizarnem političnem delovanju brez kakršnih koli zadržkov, do Evropske unije pa se obnašajo kot do krute mačehe. Poleg tega se zdi, da številni izdelki in storitve velikih tehnoloških podjetij iz leta v leto postajajo le slabši in s slabšo uporabniško izkušnjo.
Pri brezplačni programski opremi, kot so številne aplikacije, ki jih vsakodnevno uporabljamo in si ne bi več znali predstavljati življenja brez njih, je zadaj vedno kompromis: večinoma gre za naše osebne podatke, ki smo jih prisiljeni deliti s proizvajalci, oni pa jih veselo pretvorijo v velikanske vsote in le krepijo svoj monopolni položaj. Saj veste: enkrat v google vtipkate iskalno geslo klor za bazene in se čez nekaj minut čudite, zakaj na facebooku gledate oglase za bazene, bazenske robote in bazensko tehniko. Pametnim telefonom sploh ni treba prisluškovati našim pogovorom, kakor se bojijo nekateri: sami jim povemo, kaj nas zanima, korporacije pa si te podatke veselo delijo in služijo z njimi.
A lahko gremo drugam. Marsikdo se že zaveda odvisnosti od ameriških tehnologij in še posebno v Evropi vemo, da za skoraj vse, kar velika tehnološka podjetja prodajajo, obstajajo alternative, ki so bolj zelene, bolj etične, bolj neodvisne, bolj spoštljive do naše zasebnosti ali preprosto manj moteče in manj močne. In prehod je lažji, kot si morda predstavljamo.
Google ni edini iskalnik
Google je v zadnjem desetletju zavzel 90 odstotkov trga iskanja, a pogosto ni nič kaj boljši od konkurence; nekateri trdijo, da je včasih opazno slabši od tekmecev, morda celo namerno. Znani kanadsko-britanski tehnološki novinar in aktivist, bloger in pisec znanstvene fantastike Cory Doctorow, ki si je za upad kakovosti številnih spletnih storitev izmislil izraz »enshittification« (drekifikacija, usranjevanje), Google navaja kot živi primer tega pojava, pri čemer omeni njegovo domnevno strategijo poslabšanja kakovosti iskanja, da bi uporabniki preživeli več časa na njegovem spletnem mestu.
Kakor koli že, zamenjava privzetega iskalnika na kateri koli napravi je izjemno preprosta. Če uporabljamo Googlov chrome (preden ga zamenjamo), zgolj kliknemo na tiste tri navpične pikice v desnem zgornjem kotu okna, pa naj gre za pametni telefon ali osebni računalnik, izberemo Nastavitve in nato Iskalnik. Odpre se nam seznam mogočih iskalnikov in pač izberemo enega.
Zanimiva izbira je iskalnik ecosia. Namesto da bi družba Ecosia naša iskanja izkoristila za polnjenje svoje blagajne, prihodke od oglasov dejansko uporablja za sajenje dreves. Od svojega začetka leta 2009 je menda posadila že skoraj 250 milijonov dreves. Dobiček usmerja v podnebne ukrepe (doslej je za to namenila več kot 100 milijonov evrov) in s svojimi sončnimi elektrarnami proizvede več čiste energije, kot je porabi za delovanje, hkrati pa zbira minimalno količino podatkov o svojih uporabnikih.
Nemška Ecosia z denarjem od oglasov sadi drevesa. Foto Shutterstock
Rezultati iskanj ecosie sicer niso vedno tako temeljiti kot pri googlu, čeprav nam orodna vrstica ponuja možnost iskanja prek googla in binga. Kot številni drugi alternativni iskalniki tudi ecosia temelji na Microsoftovem bingu (tudi yahoo in duckduckgo se deloma zanašata nanj), služi pa le z uporabniki, ki klikajo na oglase oziroma sponzorirane povezave: če ignoriramo oglase, ne sadimo dreves.
Lahko si omislimo tudi mojeek s sedežem v Združenem kraljestvu, pri katerem so rezultati iskanja stoodstotno neodvisni od googla ali binga in ki obljublja, da ne bo sledil uporabnikom ali zbiral podatkov o njih, tako da bodo vsi dobili popolnoma enake rezultate iskanja (kar ne velja za google ali bing).
Francoski qwant je postal privzeti iskalnik evropskega parlamenta. Foto Qwant
Francoski qwant je podobno usmerjen k zasebnosti (njegov slogan je »Iskalnik, ki vas ceni kot uporabnika, ne kot izdelek«) in je že pretežno neodvisen (začel je na podlagi binga). Zdaj sodeluje z ecosio pri izgradnji novega evropskega indeksa iskanja.
Evropski parlament je na internih računalnikih ameriški google nadomestil s francoskim iskalnikom qwant kot privzetim iskalnim orodjem, poroča bruseljski portal Politico. Qwant je v sporočilu EP opisan kot »evropski iskalnik, osredotočen na zasebnost«, ki ne sledi uporabnikom in ne zbira osebnih podatkov. Poteza je rezultat večmesečnih pritiskov zakonodajalcev, da bi zmanjšali odvisnost institucij EU od ameriške tehnologije.
Kaj pa brskalniki?
Brskalniki so pogosto aplikacija, ki jo na spletu uporabljamo največ časa, in večina nas z veseljem brezpogojno sprejme privzetega za kateri koli ekosistem, na katerega smo vezani: chrome za Google in android; safari za Apple; edge za Microsoft. Ti trije predstavljajo približno 90 odstotkov celotnega trga. Naša brskalna dejavnost tem podjetjem omogoča, da zberejo ogromne količine podatkov o naših osebnih navadah, kar je krasno za trženje oglaševalcem ali tretjim osebam.
A tudi tukaj obstajajo uporabne alternative. Denimo (ameriški) Mozillin firefox, ki je odprtokodni ter razmeroma varen in zaseben. Še bolj zasebna, a še vedno brezplačna in enako učinkovita različica firefoxa je librewolf, ki so jo razvili pri nemški neprofitni organizaciji Codeberg.
Vivaldi je neke vrste naslednik opere. Foto Vivaldi
Naslednji največji igralec je brskalnik opera, ki je bil razvit na Norveškem pred 30 leti in ima še vedno sedež in razvoj v Evropi, čeprav je zdaj pod večinskim nadzorom kitajske družbe Kunlun Tech. Toda leta 2015 je ustanovitelj opere Jon Stephenson von Tetzchner predstavil nov neodvisni brskalnik vivaldi. Podjetje Vivaldi Technologies s sedežem na Norveškem in Islandiji, »kjer so pravila o zasebnosti stroga, proč od nepotešljivega apetita velikih tehnoloških podjetij po vaših osebnih podatkih, ki jih prodajajo oglaševalcem«, trdi, da ima njihov brskalnik štiri milijone uporabnikov po vsem svetu. Vivaldi ponuja morje nastavitev in vrsto naprednih funkcij, je pa res, da zna trajati nekaj časa, preden uporabnik obvlada vse novosti.
Elektronska pošta
Trije največji ponudniki e-pošte, Applov icloud, Googlov gmail in Microsoftov outlook, predstavljajo približno tri četrtine trga – predvsem zato, ker so tako dobro integrirani v druge izdelke omenjenih podjetij. So pa precej vsiljivi, saj spremljajo našo aktivnost in oblikujejo naš profil. A tudi tukaj obstajajo bolj zasebne in varne možnosti, ki obvladajo iste stvari.
Protonov mail prisega na varnost in zasebnost. Foto Proton
Več kot sto milijonov ljudi na primer uporablja Protonov mail. Švicarska e-poštna storitev obljublja močnejše šifriranje od uporabnika do uporabnika kot gmail ali outlook. Brezplačna različica omogoča le en gigabajt prostora za shranjevanje, kar je precej manj od 15 GB, ki jih ponuja gmail. Kdor potrebuje več prostora, mora plačati štiri oziroma deset evrov za 15 oziroma 500 GB prostora.
GreenNet prisega na zeleno. Foto Greennet
Obstajajo tudi druge, bolj zelene možnosti. Nemško podjetje Tutao trdi, da njegovo poštno storitev tuta (nekdanja tutanota) napaja stoodstotno obnovljiva energija (in ima robustno politiko zasebnosti). Tudi britanski GreenNet, sicer eden prvih ponudnikov interneta na Otoku, se razglaša za stoodstotno obnovljivo in trajnostno usmerjeno družbo: dejansko se je (z 88 točkami) znašel na vrhu lestvice britanske neprofitne organizacije Ethical Consumer, pri kateri so ocenjevali etičnost in okoljsko politiko ponudnikov e-pošte; gmail in outlook, denimo, sta prejela 0 točk (od 100); icloud pa le 20.
Odprtokodna pisarna
Včasih se je zdelo, kot da je Microsoftov programski paket office (word, excel in powerpoint) edina izbira, in za številna podjetja še vedno je, čeprav imata Apple in Google svoje pakete konkurenčnih izdelkov. Microsoftov položaj v samih temeljih informacijske infrastrukture – ne le za podjetja, ampak tudi vlade – je v zadnjem času pod drobnogledom, prav tako odvisnost Evrope od velikih tehnoloških podjetij na splošno.
Paket libreoffice ima že 200 milijonov uporabnikov. Foto TDF
Številne evropske vlade so zaskrbljene zaradi odvisnosti od ameriške tehnologije in iščejo alternative. Mnoge od njih, vključno z avstrijsko vojsko in lokalnimi oblastmi v Nemčiji in Franciji, prehajajo na pisarniški paket libreoffice, ki ga je razvila berlinska neprofitna organizacija The Document Foundation (TDF). V bistvu gre za brezplačno odprtokodno različico worda in vseh orodij, ki jih poznamo iz officea, ima pa že 200 milijonov aktivnih uporabnikov.
Družbeni mediji
Tukaj so stvari malce bolj zapletene. Pa ne zato, ker ne bi bilo popolnoma dobrih alternativ velikim platformam, kot so facebook, instagram, tiktok in X, ampak zato, ker za družbeni mediji za uspešno delovanje potrebujejo kritično maso. Kljub dolgemu seznamu težav, dezinformacij in strašljivih orodij za ustvarjanje ponarejene pornografije ameriški velikani še naprej prevladujejo.
Ampak le zato, ker jim to dovolimo. Odhajanje uporabnikov z omrežja x Elona Muska je koristilo manjšim, neodvisnim alternativam, kot sta ameriška platforma bluesky in nemški mastodon, ki se ponašata s precej manj sovraštva, dezinformacij, vsebin, ki jih ustvarjajo boti, in »stvaritev« umetne inteligence, njihovo število sledilcev pa je že kar solidno: približno 1,5 milijona oziroma 800.000 aktivnih uporabnikov na mesec. Še vedno pa krepko zaostajata za facebookom s tremi milijardami in instagramom z dvema milijardama uporabnikov.
Marca je začelo delovati evropsko družbeno omrežje W. Foto W Social
Obetaven nov kandidat je w, stoodstotno evropska platforma, ki kljub trditvam teoretikov zarote nima nobene zveze z EU (kot institucijo) in je ne bodo financirali evropski davkoplačevalci ter ne bo orodje Evropske unije za cenzuro. »Menimo, da nujno potrebujemo novo platformo družbenih medijev, zgrajeno, upravljano in gostujočo v Evropi. S človeškim preverjanjem, svobodo govora in zasebnostjo podatkov v njenem jedru,« je na omrežju linkedin (v lasti Microsofta) zapisala izvršna direktorica W Anna Zeiter. Platforma je začela delovati marca letos.
Umetna inteligenca
Področje umetne inteligence še bolj kot druge tehnološke sektorje obvladujejo bogate ameriške blagovne znamke, kot so OpenAI, Anthropic, Google, Meta in Microsoft. Če obstaja evropski kandidat v tej tekmi, bi to moral biti francoski Mistral, ki so ga leta 2023 ustanovili izgnanci iz podjetij Google, DeepMind in Meta. Njegov klepetalni robot, imenovan vibe (prej le chat), se po mnenju uporabnikov približuje tekmecem, kot sta chatgpt (OpenAI) in claude (Anthropic). Zmore vse od kodiranja do načrtovanja počitnic, odgovore pa menda ustvarja hitreje od konkurence – do 1000 besed na sekundo. Tekoče govori francosko, angleško in druge jezike, poleg tega Mistral ponuja tudi odprtokodno različico, kar pomeni, da ga lahko vsakdo brezplačno prenese in spremeni.
Evropski klepetalni robot vibe Foto Mistral
Podjetje je transparentno glede nastavitev zaupnosti in zasebnosti, za točnost se opira na arhive tiskovne agencije AFP in ima lastne podatkovne centre v Franciji, več pa jih je v gradnji na Švedskem. Med njegovimi vlagatelji sta Microsoft in Nvidia, zato ni povsem brez velikih tehnologij, vendar se Mistral vidi kot »velik korak k tehnološki neodvisnosti Evrope«.
Vedno več ljudi uporablja pisarniški paket libreoffice.
Evropa je dobila družbeno omrežje W.
Francozi so razvili svojega klepetalnega robota.