V New Yorku so se zadnji teden vsi vodilni delniški indeksi znižali, najbolj (za več kot dva odstotka) NASDAQ, čeprav je sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij za zdaj odlična. Stopnja rasti dobičkov trenutno znaša 38 odstotkov glede na enako obdobje lani, kar je občutno več od 23-odstotne rasti, ki so jo analitiki pričakovali konec junija. Če se bo takšna dinamika ohranila, bo to najhitrejša rast dobičkov po tretjem četrtletju leta 2021. Ob tem dodajmo, da bo v sredo rezultati objavila Meta (Facebook). Foto: Reuters
Tesline delnice so se letos pocenile že za skoraj 30 odstotkov in so le še nekaj odstotkov nad 52-tedenskim dnom. Pred letom dni je izvršni direktor Elon Musk napovedal, da se bo mreža robotaksijev širila eksponentno in da bo do konca leta 2025 na voljo polovici prebivalcev ZDA. Toda na predstavitvi poslovnih rezultatov je vodstvo podjetja priznalo, da širitev poteka počasneje od pričakovanj. V vsakem primeru Tesla zaostaja za Waymom (podjetjem v lasti Alphabeta), ki je vodilno pri avtonomni vožnji. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sentiment se je obrnil, predvsem v tehnološkem sektorju je opaziti skepso, ali ni šla nedavna rast predaleč in ali niso UI-načrti preveč ambiciozni. Google oziroma Alphabet je imel ob močni rasti poslovanja v oblaku fantastičnih 112 milijard dolarjev (skoraj 100 milijard evrov) četrtletnega dobička (v Sloveniji še nismo imeli podjetja, ki bi imelo milijardo evrov letnega dobička), kar je štirikrat več kot v istem trimesečju lani. A kaj, ko je podjetje ves dobiček “skurilo” za rekordne UI-investicije. Prosti denarni tok je bilo celo prvič v zgodovini podjetja negativen, to pa je na Wall Streetu postala že zelo boleča točka. Alphabetove delnice so se v četrtek, dan po objavi svežih poslovnih rezultatov, pocenile za sedem odstotkov.
Oglas
Intel od navdušenja do malodušja
Še bolj so jo skupile Tesline delnice, čeprav so bili četrtletni prihodki (28 milijard dolarjev) rekordni in za 26 odstotkov višji kot v istem obdobju lani. Dogajanje je v številnih pogledih res nenavadno in za vlagatelje, vajene “mirne plovbe” (kakršna na primer še vedno zaznamuje Ljubljansko borzo) skorajda nepredstavljivo. Kako bi denimo sprejeli, da bi delnice Krke dan po objavi četrtletnih rezultatov najprej poskočile za deset odstotkov, nato pa bi ob koncu trgovalnega dne že potonile osem odstotkov pod izhodišče? Točno to se je zgodilo Intelovim delnicam. V četrtek zvečer je ta proizvajalec polprevodnikov, ki mu zaradi UI-revolucije posel vse bolj cveti, pozitivno presenetil prav z vsemi postavkami v svojem četrtletnem poročilu (največja rast prihodkov po letu 2011), toda po začetnem navdušenju (v četrtkovem zunajborznem trgovanju več kot 10-odstotna rast) so šle delnice strmo navzdol.
Jamie Dimon iz banke JPMorgan Chase je prepričan, da trgi še niso vračunali vse nevarnosti, ki pretijo svetu in da bi se sam izogibal tako kupovanju delnic kot obveznic, pa čeprav so obrestne mere videti privlačne (pri 10-letni ameriški državni obveznici 4,7-odstotne, kar je največ, odkar je Trump lani prišel v Belo hišo). Dimon opozarja, da bo visok ameriški proračunski primanjkljaj vse večja težava, kar bo še dodatno navzgor potiskalo donosnosti obveznic. Foto: Reuters
Elon Musk ni več bilijonar
Če je dolgo delovala strategija “kupi in drži”, zdaj vse več vlagatelje stavi na padanje tečajev, zato odpirajo kratke pozicije (izposojajo si delnice v upanju, da njihov tečaj pade in jih pozneje lahko “vrnejo” pod nižji ceni). Po nekaterih podatkih je v indeksu S & P 500 število kratkih pozicij (“short”) dosegel približno 3,8 odstotka prostega obtoka delnic, kar je najvišja raven od začetka vodenja te statistike leta 2010). Tudi na borzi Nasdaq se obseg “shortov” letos vztrajno povečuje. Ta dinamika je še posebej opazna pri delnicah družbe SpaceX, ki so od junijskega navdušenja po javni ponudbi delnic (IPO) trenutno že 50 odstotkov pod rekordno vrednostjo, s čimer je izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev papirnatega premoženja. Premoženje Elona Muska, ki je bilo ob IPO-ju nad bilijonom dolarjev, je zdaj 725 milijard.
PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)
51.947 točk (-0,4 %)
S & P 500 (New York)
7.412 točk (-0,6 %)
NASDAQ (New York)24.976 točk (-2,1 %)STOXX 600 (Evropa)
644,5 točk (+0,5 %)
DAX (Frankfurt)
25.099 točk (+1,1 %)
Nikkei (Tokio)64.611 točk (+0,7 %)SBITOP (Ljubljana)3.204 točk (+0,6 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,52 % (+2 baz. točki)10-letne ameriške obveznicezahtevana donosnost: 4,68 % (+13 baz. točk)dolarski indeks101,5 (+0,7 %)EUR/USD
1,137 (-0,5 %)
bitcoin
64.350 USD (-0,5 %)
nafta brent
98,4 USD (+12 %)
zlato4.052 USD (+0,9 %)euribor (6-mesečni; 3-mesečni)2,702 %; 2,472 %
Sorodna novica
Nafta brent spet nad 100 dolarji
V torek in sredo julijsko zasedanje Zveznih rezerv
Na evropskih borzah je bil teden v povprečju rahlo pozitiven. Frankfurtski DAX se je vrnil v območje nad 25 tisoč točk, potem ko so se konec tedna delnice največjega evropskega proizvajalca programske opreme SAP podražile za deset odstotkov. SAP je v drugem četrtletju občutno povečal dobiček, prihodki iz storitev v oblaku so nepričakovano porasli za 22 odstotkov. Vseeno je SAP zaradi novih prevzemov znižal napoved dobička iz poslovanja za leto 2026. Kljub močni petkovi rasti so SAP-ove delnice vseeno še vedno zajetnih 30 odstotkov nižje kot na začetku leta. Na razpoloženje vlagateljev bo v naslednjem tednu vplival tudi razplet julijskega zasedanja ameriške centralne banke. Čeprav so cene nafte spet nad 100 dolarjev in bo inflacija spet dvignila glavo, Fed verjetno tokrat še ne bo ukrepal, prav lahko pa bi obresti zvišal septembra.
Čeprav se je pri Krkinih delnicah iztekel rok za upravičenje do dividende v višini 9,10 evra bruto na delnico, je indeks SBITOP na tedenski ravni porasel še za pol odstotka in postavil novo rekordno vrednjost. Tečaj Krke se je znižal za 2,61 odstotka na 261,50 evra. Foto: BoBo
Plemenite kovine: dolgoročni obeti pozitivni
Strah pred zaostrovanjem monetarne politike v kombinaciji z močnejšim dolarjem še naprej pomembno vpliva na plemenite kovine, pri čemer je seveda treba poudariti, da je bila lanska rast zunajserijska (zlato se je na primer podražilo za več kot 60 odstotkov) in je zato normalno, da je sledilo unovčevanje dobičkov. Analitiki Bank of Americe menijo, da bi se lahko cene zlata še dodatno znižale, čeprav je imelo zlato v obdobju med aprilom in koncem junija najslabše četrtletje v zadnjih 13 letih. Za srebro so kratkoročne napovedi prav tako negotove, dolgoročne pa pozitivne. Švicarska banka UBS svetuje nakupna naročila, če bo srebro, ki je trenutno pri 58 dolarjih, zdrsnilo pod 50 dolarjev. Dolgoročno namreč UBS srebro vidi precej višje: decembra 2026 pri 70 in marca 2027 pri 75 dolarjih.
Google je imel v zadnjem četrtletju prvič v zgodovini podjetja negativen denarni tok.
Oglas