Vsak nov delček, ki ga bodo restavrirali, lahko zdaj arheologi dodajo na “strop”, ki so si ga postavili za delo. Foto: AP/Parco Archeologico di Pompeii
Potem ko so arheologi lani v Pompejih odkopali Vilo misterijev z banketno dvorano in freskami v čast Dionizu, se zdaj ukvarjajo že z novo fresko, na kateri je Dioniz znova protagonist. Foto: AP/Parco Archeologico di Pompeii
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V Arheološkem parku Pompeji so na petkovi tiskovni konferenci pojasnili, da so si pri rekonstrukciji stropa pomagali z inovativnimi novimi tehnikami. Arheologi so zgradili zaobljeno podporno strukturo – ukrivljena je pod enakim kotom kot strop dvorane; nanjo zdaj umeščajo restavrirane fragmente freske.
Oglas
Prepričani so, da je bila dvorana v zgornjem nadstropju hiše namenjena posebej za bankete; hiši je bila priključena tudi pekarna.
Za zdaj jim je uspelo restavrirati dobro četrtino prvotnega stropa, vmesni rezultat dela pa so ta teden predstavili na mednarodni delavnici, posvečeni novim odkritjem in restavratorskemu delu v Pompejih.
“Italija je v svetovni špici arheološkega restavriranja in Pompeji s svojo ekipo restavratorjev imajo pri tem veliko zaslug,” je za italijansko tiskovno agencijo Ansa komentiral direktor arheološkega parka Gabriel Zuchtriegel. “Zato z velikim zadovoljstvom rezultate svojega dela delimo s svetom, saj ponujajo priložnost za raziskave in izmenjave.”
Leto v znamenju Dioniza
Projekt je del širšega programa za leto 2026, ki so ga v Arheološkem parku Pompeji posvetili Dionizu. Za to gre zasluga predvsem nedavnim najdbam na lokaciji Tiasova hiša, kjer so odkopali eno od najpomembnejših fresk v zgodovini raziskovanja Pompejev. Upodablja sprevod oz. ritual, posvečen prav bogu Dionizu.
Na novoodkriti freski je v ospredju zgodba Dioniza in Ariadne. Mit uči, da je grški bog vina in praznovanj hčerko kralja Minosa našel na obali otoka Naksos. Tam jo je namreč zapustil Tezej, čeprav mu je pred tem na Kreti pomagla pobegniti iz labirinta, v katerem je ubil Minotavra. Dioniz se je v Ariadno v hipu zaljubil in se z njo poročil.
Foto: AP/Parco Archeologico di Pompeii
Foto: AP/Parco Archeologico di Pompeii
Usoden izbruh Vezuva
Zgodovino nekoč cvetočega antičnega mesta Pompeji je leta 79 nenadno prekinil izbruh bližnjega ognjenika Vezuv, ki je s pepelom pokopal pod seboj tako Pompeje kot nekatera druga bližnja naselja, med drugim Herkulanej. Pepel je prekril celotno naselbino in njeno prebivalstvo. Plast pepela pa je omogočila, da se je pod njo toliko bolje ohranilo celotno mesto z jasno urbanistično zasnovo in ponekod dobro ohranjenimi stavbami in cestami, ki so danes jedro arheološkega parka, strokovnjaki pa še vedno redno odkrivajo najdbe, ki osvetljujejo manjkajoče delce življenja v času rimskega imperija. Med novejše spadajo tudi spoznanja, da so se po tem, ko so se razmere po izbruhu umirile, v Pompeje vrnili nekateri preživeli in si na ruševinah uredili bivališča, vendar pa so bila bolj podobna današnjim slumom in naselje ni več več doseglo nekdanje veličine mesta.
Ostanke Pompejev so prvič odkrili v 16. stoletju, prva izkopavanja pa so se začela leta 1748. Eno najpomembnejših arheoloških najdišč na svetu so italijanske oblasti dolgo zanemarjale in prepustile propadanju, v zadnjem obdobju pa se park ob finančni podpori Evropske unije (ta je projektu namenila 105 milijonov evrov) znova raziskuje. Nova odkritja redno predstavljajo javnosti, ob tem pa opravljajo še konservatorska in restavratorska dela.
Oglas