Razdeljevanje pomoči v mestu Lodiko. (Ob strani minister za pripravljenost na naravne nesreče in begunce Sam Engola.) Foto: Urad predsednika vlade Ugande
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V regiji Karamoja v Ugandi je zaradi pomanjkanja dežja propadel pridelek, zaradi česar se 1,5 milijona prebivalcev regije spopada z akutnim pomanjkanjem hrane in vse večjo nedohranjenostjo, navaja Guardian.
Oglas
Mreža sistemov za zgodnje opozarjanje pred lakoto (Fews Net), svetovna mreža, ki opozarja na vprašanja prehranske varnosti, je poročala, da so se razmere v celotni regiji Karamoja poslabšale in dosegle krizno raven.
Oblasti so napovedale, da bodo v naslednjih dveh mesecih razdelile 9400 ton hrane. Zaloge so financirali s sredstvi za nujne primere v višini 45 milijard šilingov (10,5 milijona evrov), ki jih je odobril parlament.
Minister za pripravljenost na naravne nesreče in begunce Sam Engola je obljubil, da “nihče ne bo zapostavljen”. “Predsednik ne želi slišati, da bi v Karamoji kdor koli umrl zaradi lakote. Tukaj sem, da nadziram razdeljevanje hrane. Poskrbel bom, da bo vsakdo prejel hrano,” je dejal.
Karamoja se spopada z najhujšim sušnim obdobjem v zadnjih letih, saj so zadnje večje padavine namočile polja aprila, na začetku setvene sezone.
Zdravstvene ustanove poročajo, da zaradi hude nedohranjenosti zdravijo na stotine otrok. Junijski podatki navajajo, da je skoraj polovica prebivalstva v okrožjih Kaabong in Kotido v regiji Karamoja v kriznem položaju. Strokovnjaki prehransko negotovost celotne regije pripisujejo posledicam podnebne krize, propadanju okolja zaradi krčenja gozdov in čezmerne paše ter revščini in nizki kmetijski produktivnosti.
Nujni dolgotrajni ukrepi na ravni države
Ugandska vlada poudarja, da z nedavno odobrenim regionalnim razvojnim načrtom za Karamojo ostaja zavezana dolgoročnim ukrepom, s katerimi želi okrepiti odpornost skupnosti proti suši. Regionalni minister za Karamojo John Baptist Lokii je dejal, da bo “vlada pred naslednjo setveno sezono zagotovila semena, ki zgodaj dozorijo in ki bodo odporna proti suši in boleznim”.
Vlogo pri razdeljevanju človekoljubne pomoči je morala prevzeti ugandska vlada, saj so morale človekoljubne organizacije zaradi zmanjšanja sredstev okrniti svoje delovanje. Med njimi je tudi Svetovni program za hrano (WFP), ki je zaradi zmanjšanja financiranja ameriške agencije USAID moral ukiniti prehransko pomoč 63 odstotkov beguncem, zaradi česar je več kot milijon ljudi ostalo brez pomoči, pomoč pa trenutno prejema le 663.000 prejemnikov.
“Tega prehoda ne smemo obravnavati zgolj kot odziv na zmanjšanje človekoljubne pomoči, temveč tudi kot pozitiven premik v smeri trajnostnega razvoja pod nacionalnim vodstvom. Vodilna vloga vlade je konstruktiven korak, če bo le del dolgoročne strategije za vzpostavitev trajnih sistemov, delujočih na ravni države,” je dejala izvršna direktorica ugandske organizacije Zavezništvo za pravico do hrane (Food Rights Alliance – FRA) Agnes Kirabo. “Nujno razdeljevanje hrane je ukrep, ki rešuje življenja, ni pa trajna rešitev. Da bi prekinili ta krog, moramo s strukturnimi reformami odpraviti temeljne vzroke za pomanjkanje hrane.”
FRA si prizadeva, da bi dostop do hrane postal temeljna človekova pravica ter da bi vlada svojo pozornost usmerila v vodno infrastrukturo in odpornost proti podnebnim spremembam, poudarja Kirabo. “Karamoja ima zadostne količine padavin, da bi dosegla prehransko samozadostnost, vendar je potrebna politična volja za strateške naložbe v vodno infrastrukturo za proizvodnjo,” je poudarila. “Konec koncev je lakota v Karamoji posledica slabega upravljanja. Vodilna vloga vlade v tem izrednem položaju dobrodošla, vendar jo mora spremljati tudi politična volja za izvedbo sistemskih sprememb, potrebnih za trajno zaščito prebivalcev Karamoje in Ugande pred lakoto, ki jo je mogoče preprečiti.”
Oglas