Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana odkrili več kot 120 novih grobov

Arheološke raziskave sredi gradbišča bodočega Potniškega centra Ljubljana (križišče Slovenske z Masarykovo cesto). V ospredju skeletni grob iz 3. oziroma 4. stoletja; prazne jame so že očiščeni in dokumentirani žgani grobovi iz 1. in 2. stoletja. Foto: arhiv Skupine STIK

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljana odkrili več kot 120 novih grobov

Na območju gradnje Potniškega centra Ljubljane, kjer od začetka aprila potekajo arheološke raziskave, so odkrili že 125 grobov severnega emonskega grobišča, ki je eno najzanimivejših in najbolje raziskanih rimskih grobišč v Evropi. Raziskave prinašajo nova spoznanja o družbi in običajih prebivalcev rimske Emone.

27. 07. 2026, 15.04

nm

Arheološke raziskave, ki jih na območju gradnje Potniškega centra Ljubljane pod vodstvom Mestnega muzeja Ljubljana (MGML) izvaja ekipa Arheološkega raziskovalnega konzorcija za Ljubljano (Skupina STIK, Avgusta, PJP, Arhej, ZRC SAZU in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), so prinesle pomembna odkritja: arheologi so dokumentirali že 125 grobov severnega emonskega grobišča. Med nedavno dokumentiranimi grobovi, kot so v sporočilu za javnost zapisali v Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, pa prevladujejo žgani pokopi s številnimi grobnimi pridatki. Med najdbami so balzamariji, oljenke, nakit in keramično posodje, ki bodo po zaključenih analizah ponudili nove vpoglede v življenje in smrt Emoncev.

Eden izmed doslej 125 raziskanih grobov na tem območju s stekleno žaro. Slednje so v nasprotju s keramičnimi žarami v manjšini. Foto: arhiv Skupine STIK

Severno emonsko grobišče se razteza vzdolž nekdanje glavne severne vpadnice v rimsko Emono. Do danes so na tem območju dokumentirali okoli 4000 grobov, ki pričajo o življenju, družbeni strukturi in pogrebnih običajih prebivalcev rimske Emone. Severno grobišče se je razprostiralo od območja današnjega Kongresnega trga mimo železniške postaje proti Bežigradu, vse do Gospodarskega razstavišča. »Ko so se na levi in desni ob cesti začeli vrstiti grobovi, je popotnik, ki se je bližal Emoni s celejske strani in že nekaj časa gledal v dalji na jugu mestno obzidje, presodil, da ga še kaka milja loči od mestnih vrat. Med cipresami in brezami, ki so šeleste senčile cestni tlak, so stali spomeniki z nagrobnimi napisi, s katerih je lahko mimoidoči odčital zgodovino naselja, se seznanil z vrsto uglednih prvakov in zaslužnih družin, dobil vpogled v strukturo prebivalstva in njegovo etnično obarvanost,« so v sporočilu za javnost opisali antično podobo emonskega grobišča.

Oljenke so eden izmed najpogosteje zastopanih grobnih pridatkov na severnem emonskem pokopališču. Foto: arhiv Skupine STIK

Raziskovalci pričakujejo večje število neodkritih grobov

Aktualne raziskave predstavljajo nadaljevanje dolgoletnega preučevanja severnega emonskega grobišča. Pomemben mejnik so bile tudi raziskave leta 2024 ob gradnji objekta Emonika City Center, ko so raziskali 139 grobov. Zaradi velike površine posega so raziskovalci takrat pridobili pomembne podatke o širšem zaledju Emone in razvoju njenega severnega predmestja.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, pa se bodo arheologi še enkrat vrnili v križišče Slovenske in Masarykove, kjer bodo gradbeniki uredili nov kolektor. V tem prostoru leži glavnina severnega emonskega pokopališča, zato raziskovalci pričakujejo večje število še neodkritih grobov. »Aktualne raziskave niso pomembne le zato, ker spremljajo zadnje mesece gradnje težko pričakovanega novega Potniškega centra Ljubljana, temveč tudi zato, ker predstavljajo novo poglavje v raziskovanju severnega emonskega grobišča, ki je bilo posebno intenzivno v zadnjih petdesetih letih. Zaradi obsega in kakovosti dokumentacije severno grobišče Emone ne sodi le med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji, temveč ima pomembno mesto tudi v širšem evropskem prostoru.«