V starosti 81 let je umrl ustvarjalec razstav plastiniranih človeških in živalskih teles Gunther von Hagens, poročajo tuje tiskovne agencije. Postopek plastinacije je izumil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, razstavi po njegovi tehniki sta bili v preteklosti na ogled tudi v Ljubljani.
Novico o njegovi smrti je sporočila njegova družina in pojasnila, da si je želel, da bi bilo njegovo telo po smrti na voljo za plastinacijo. “Njegova družina bo to željo spoštovala in izpolnila,” so zapisali v izjavi.
Von Hagens je bil anatom, predavatelj in podjetnik, ki se ga je prijel vzdevek dr. smrt. Postopek plastinacije, ki ga je izumil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključuje odstranjevanje vode in maščobe iz človeškega in živalskega tkiva ter njihovo nadomestitev s kemičnimi spojinami.
Foto: Guliverimage
Po tem postopku je nato prikazoval telesa v realističnih pozah, pri čemer je razkrival njihove mišice, okostja in notranje organe na razstavah, ki so privabljale milijone ljudi po vsem svetu, vendar so se občasno spoprijemale tudi s pozivi k prepovedi. Spopadel se je namreč z obtožbami, da gre za voajerizem in komercialni dobiček od smrti. Primeri, kot je bila leta 2002 obdukcija, ki so jo opravili v Londonu pred kamero in občinstvom, pa so to kontroverznost še okrepili.
Njegovo razstavo Svetovi teles (Body Worlds) so leta 2006 uporabili tudi v prizoru iz filma o Jamesu Bondu Casino Royale.
Kontroverzni mislec
Von Hagens se je rodil 10. januarja 1945 na Poljskem ter odraščal v komunistični Vzhodni Nemčiji. Po poskusu pobega iz komunistične Nemčije je bil zaprt, vendar se je pozneje prebil v Zahodno Nemčijo, kjer je po študiju medicine leta 1977 izumil postopek za ohranjanje bioloških vzorcev.
Von Hagens je umrl v petek, je sporočila njegova ekipa, ki ga je označila za pionirja, raziskovalca, izumitelja ter ikonoklastičnega in občasno kontroverznega misleca, ki je s svojim delom anatomijo približal širši javnosti.
Foto: Guliverimage
Njegova žena in sodelavka Angelina Whalley je zapisala, da je ljudem želel ponuditi vpogled pod kožo – ne iz želje po senzacionalizmu, temveč iz globokega prepričanja, da lahko poznavanje lastnega telesa prispeva k bolj ozaveščenemu, zdravemu, odgovornemu življenju.
“Njegovo delo je bilo znanstveno, izobraževalno in globoko humanistično. Milijone ljudi je vodil k temu, da so svoja telesa videli v novi luči,” je dejala.