To, da imamo staro in zdravo populacijo, je samo po sebi velik civilizacijski dosežek. Težava nastane, ker se hkrati zmanjšuje število ljudi, ki delajo in financirajo pokojninski, zdravstveni in sistem dolgotrajne oskrbe. Največje pritiske – še posebej na pokojninsko blagajno – je pričakovati čez 30 let. Foto: Pixabay/Alexas_Fotos
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Danes je približno vsak peti prebivalec starejši od 65 let, do leta 2050 pa bo to skoraj vsak tretji. Že skoraj pred 10 leti je številčnost starostnikov z več kot 65 leti presegla število naše najmlajše populacije, stare do 18 let, je pojasnil Andraž Rangus z Inštituta za ekonomska raziskovanja: starejših je vedno več, mlajših pa je zaradi nizke rodnosti vedno manj.
Oglas
Sorodna novica
Prednostni nalogi ministrstva za demografijo področji dolgotrajne oskrbe in osebne asistence
Delovno sposobnega prebivalstva bo v prihodnjih dveh desetletjih za približno 150 tisoč manj, delovno aktivnih pa okoli 80 tisoč manj. To pomeni večji pritisk na javne blagajne.
“Najvišje odhodke lahko pričakujemo okoli leta 2060, mogoče okoli 2055. Takrat bodo najvišji odhodki predvsem pri pokojninski blagajni,” je dejal Rangus.
Po projekcijah Evropske komisije pred uveljavitvijo zadnje pokojninske reforme naj bi se odhodki pokojninske blagajne povečali za skoraj štiri odstotne točke BDP-ja. A pokojninska reforma se bo uveljavila prepočasi, pravi profesorica Mateja Drnovšek z ekonomske fakultete. “Reforma gre v pravo smer, so pa dolgi prehodni roki. To pomeni, da bodo učinki verjetno vidni prepozno, saj se številne generacije upokojujejo že zdaj.”
In rešitve? Eno od njih je večja vključenost starejše delovne populacije na trg dela. “Generacije nad 50 ali 55 let, ki so razmeroma zdrave, lahko dodajo do polovico odstotne točke k svetovni letni rasti BDP-ja,” je dejala Mateja Drnovšek.
Po mnenju Rangusa pa je rešitev v rasti produktivnosti. To bi morali zagotavljati z naložbami v znanje, tehnologijo, umetno inteligenco in boljšo organizacijo dela.
Stanje na evropski ravni
Evropska komisija v tretjem poročilu o demografskih spremembah opozarja, da se Evropa spopada s hkratnim staranjem prebivalstva in zmanjševanjem števila prebivalcev, kar prinaša izzive, pa tudi nove priložnosti.
Prebivalstvo EU-ja je trenutno na vrhuncu s 450,6 milijona prebivalcev. Do leta 2050 naj bi se zmanjšalo na približno 445 milijonov, do leta 2100 pa na 398,8 milijona. Hkrati Evropejci živijo dlje kot kadar koli prej – pričakovana življenjska doba je leta 2024 dosegla 81,5 leta. Do sredine stoletja bo skoraj vsak tretji prebivalec EU-ja starejši od 65 let.
Poročilo opozarja, da bodo te spremembe povečale pritisk na trg dela, zdravstvene in oskrbovalne sisteme ter javne finance. Delovno aktivno prebivalstvo se zmanjšuje, primanjkljaj delovne sile pa postaja vse večja težava. Zato bo ključno povečati zaposlenost žensk, mladih in starejših ter izboljšati produktivnost z inovacijami in umetno inteligenco.
Evropska komisija poudarja tudi pomen usposobljene migracije, ki lahko pomaga blažiti pomanjkanje delovne sile, vendar ostaja prednostna naloga dodatno usposabljanje ljudi, ki že živijo v EU-ju.
Povečuje se tudi potreba po zdravstveni in dolgotrajni oskrbi. Število ljudi, ki bodo potrebovali pomoč, naj bi se do leta 2070 povečalo s 36 na 48 milijonov, delež starejših od 80 let pa se bo podvojil.
Komisija želi demografske spremembe spremeniti v priložnost z ukrepi na področjih dostopnih stanovanj, medgeneracijske pravičnosti, zmanjševanja revščine, razvoja spretnosti, izboljšanja oskrbe in podpore regijam, ki se spopadajo z upadanjem prebivalstva. Demografske spremembe bodo vključene tudi med ključne cilje prihodnjega večletnega finančnega okvira EU-ja za obdobje 2028–2034.
Oglas