Urejanje Savinje na območju Polul je obsegalo tudi širitev struge, ureditev izlivnega dela Polulskega potoka ter prestavitev lokalne ceste bliže železnici. Foto: Mestna občina Celje
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Novi most na Polulah, dolg 110 metrov, prečka Savinjo pod pravim kotom in bo brez podpornih stebrov v rečni strugi, kar bo omogočilo nemoten pretok visokih voda. Na mostu bodo dva vozna pasova ter ločena površina za varno prečkanje kolesarjev in pešcev. Projekt vključuje tudi rekonstrukcijo ceste na levem bregu Savinje v dolžini 615,5 metra in umestitev krožišča na desnem bregu.
Oglas
Projekt gradnje mostu, ki ga je financirala Direkcija RS za vode, je sicer del širšega sklopa ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v regiji. Pogodbena vrednost del, ki so vključevala zamenjavo starega mostu z novim in druge vodnogospodarske ureditve Savinje v tem delu, znaša 14,28 milijona evrov.
Direkcija ob uspešnih protipoplavnih projektih napoveduje dodatne ukrepe
Slavnostna govornica na odprtju mostu na Polulah je bila ministrica Polona Rifelj, ki je pred tem na novinarski konferenci v Celju skupaj z v. d. direktorja Direkcije RS za vode Romanom Kramerjem predstavlja tudi realizacijo načrta za okrevanje in odpornost. Na Direkciji RS za vode zaključujejo oziroma izvajajo 18 protipoplavnih in dva podporna projekta v skupni vrednosti 145,1 milijona evrov, od tega je 119,6 milijona evrov evropskih sredstev. Ob tem napovedujejo dodatne naložbe v zaščitne ukrepe, za povečanje poplavne varnosti pa je po njihovih besedah nujno tudi ozaveščanje prebivalcev.
Projekti, financirani tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, bodo pomembno prispevali h krepitvi odpornosti Slovenije na poplave in druge z njimi povezane naravne nesreče, je na novinarski konferenci v Celju poudaril v. d. direktorja direkcije za vode Roman Kramer. Med projekti so postavitev visokovodnega nasipa ob Muri med Krogom in Petanjci, ki predstavlja enega največjih sklopov ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti v Sloveniji, protipoplavni zid v občini Renče-Vogrsko, ureditev šestih suhih zadrževalnikov na območju Izole ter ureditev zadrževalnika na Črnem potoku v občini Logatec.
Slavnostno odprtje mostu na Polulah. Foto: Metka Pirc
Številne ukrepe so izvedli na območju Celja. Med drugim so zgradili nov most čez Voglajno, v Zagradu so zgradili štiri nove mostove ter uredili visokovodne zidove in nasipe. Dela so izvedli tudi na Dajnici na območju Škofje vasi in Šmarjete, dva nova mostova in drugo ureditev so izvedli na Koprivnici. V sklopu projektov so na direkciji poleg tega med drugim uredili porečje Selške Sore, strugo potoka Toplica v občini Šmarješke Toplice in območje vodotoka Kobila v občini Šentjernej ter Obrtno cono Batuje zaščitili pred reko Vipavo.
Pomemben del naložb predstavlja tudi sanacija petih večjih plazov. Štiri projekte so že zaključili, peti pa je v zaključni fazi. Na vseh saniranih območjih so vzpostavili sisteme monitoringa za dolgoročno spremljanje stabilnosti terena. Kot je izpostavil Kramer, so leta 2021 sicer pripravili nabor 54 projektov na območju 61 občin. Žalosti ga, da pristojni nekaterih niso izvedli, zaradi česar so izgubili tako priložnost za pridobitev evropskih sredstev kot za izboljšanje varnosti prebivalcev. “Kljub številnim izvedenim ukrepom se moramo zavedati, da absolutne poplavne varnosti ne bo mogoče zagotoviti nikoli,” je poudaril. Za povečanje poplavne varnosti je zato po njegovih besedah nujno tudi ozaveščanje prebivalcev.
Na direkciji si bodo še naprej prizadevali za čim boljši dialog z njimi, je napovedal. Ta je nujen tudi zaradi kritik, na katere naletijo določeni ukrepi. Primer so zadrževalniki, ki jim med drugim nasprotuje del kmetov. “Dejstvo je, da brez zadrževalnikov ne bo šlo, je pa treba jasno določiti tudi višino odškodnin za lastnike zemljišč,” je dejal Kramer. Glede gospodarske javne službe urejanja voda je napovedal nadaljevanje sistema podeljevanja koncesij. Študije so po njegovih besedah potrdile, da obstoječi model zelo dobro deluje, ga pa bodo kljub temu nadgradili in zagotovili dodatne nadzorne mehanizme.
Razpis bo predvidoma zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, nato bodo začeli podpisovati pogodbe z izbranimi koncesionarji. Strog nadzor nad delom koncesionarjev je napovedala tudi ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj.
Izgradnja mostu na Polulah in druge prometne infrastrukture na tem območju je bila najzahtevnejši del naložb, ki so bile v občini Celje izpeljane po poplavah avgusta 2023. Foto: Borut Živulović/BOBO
Rifelj predstavila reorganizacijo ministrstva
Ministrica Rifelj je priložnost izkoristila tudi za predstavitev aktualnega stanja na ministrstvu ob nastopu mandata. Kot je dejala, ministrstvo izvaja reorganizacijo v smeri poenostavitev in odprave podvajanj. Prve ocene kažejo, da na postavkah z že zagotovljenimi ali porabljenimi sredstvi manjka nekaj manj kot 20 milijonov evrov, s prihranki, ki so jih poiskali, pa so to zmanjšali na pet milijonov evrov.
Rifelj je poudarila, da je ministrstvo, ki ga vodi, velik resor, saj upravlja z več kot milijardo evrov sredstev. Kot je ponazorila, so za ugotovljeni manko prihranke našli na stanovanjskem področju in pri zapiranju Premogovnika Velenje, kjer je sanacija letos predvidena v nižjem znesku. “Zdaj pripravljamo rebalans, manjkajoča sredstva bomo najverjetneje našli še pri nekaterih mehkih vsebinah,” je napovedala.
Ministrstvo je povezalo naloge, ki so bile prej razpršene med tri ministrstva in eno vladno službo. “Ministrstvo sedaj združuje področje okolja, narave, podnebja, prostora, graditve stanovanj, vode in obnove po naravnih nesrečah, ker gre za vsebinsko povezana področja, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi, razvoj občin, gospodarstva in varnost države,” je pojasnila.
V. d. direktorja Direkcije RS za vode Roman Kramer in ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Foto: Borut Živulović/BOBO
Z reorganizacijo se ni zmanjšal obseg nalog, temveč se je odpravilo podvajanje procesov. Reorganizacija je poleg skoraj 37-odstotnega zmanjšanja števila enot in 50-odstotnega zmanjšanja števila direktoratov prinesla racionalizacijo vodstvene strukture. “Namesto treh je en minister, število državnih sekretarjev je padlo s sedem na tri, direktorjev direktoratov s šest na tri. To pri plačah vodstvenega kadra pomeni prihranek več kot 1,2 milijona evrov letno,” je ponazorila. Število zaposlenih na zaupanje ministra se je zmanjšalo s 17 na trenutno dva. Pri tem je opozorila, da se je število zaposlenih v primerjavi z junijem 2022 povečalo za 23 odstotkov na 538. Ocenjeni dodatni strošek plač znaša 3,9 milijona evrov letno, je dodala.
Naloge se bodo opravljale z bistveno bolj poenostavljeno upravljavsko strukturo. “Pri primopredaji so vsi trije ministri izpostavili predvsem težavo medresorskih usklajevanj in soglasij, kdo je za kaj pristojen,” je povzela in dodala, da bodo sedaj stremeli k temu, da bodo odločitve znotraj ministrstva poenotene in medsebojno usklajene. Začeli so tudi projekt povezovanja in usklajevanja informacijskih sistemov ter to, da bodo podatki v skladu z dejanskim stanjem.
Pri devetih odprtih postopkih pri Evropski komisiji za tri pričakujejo formalno zaprtje. Pri odprtih pa posebno pozornost zahteva postopek glede kanala C0. Rok, do katerega ga je treba priključiti, je februar 2027. “Ocenjujem, da bo to zelo težko,” je povedala. Po njenih besedah gre za neskladnost s kohezijskim projektom. Projekt ima na ministrstvu status nedelujoče operacije in se o njem v zadnjem letu komisiji ni poročalo, je navedla.
Glede postopka, ki ga je junija začela komisija pred Sodiščem EU-ja zaradi neupoštevanja evropske direktive o pticah zaradi sredozemskega vranjka, ki se zaradi prehranjevanja zadržuje v koprskem zalivu, a tam ne živi, je povedala, da tu interese uveljavljata Hrvaška in Italija. Ti za ptico na območjih, kjer živi, ne določata tako strogih kriterijev, kot jih za Slovenijo želi slovenska nevladna organizacija. Če bi tudi za to območje razglasili Naturo 2000, bi to po njenih besedah pomenilo omejevanje plovbe, kar bi bila velika težava za Luko Koper in gospodarstvo.
Opozorila o tveganju na področju črpanja evropskih kohezijskih sredstev
Pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev po besedah okoljske ministrice zaznavajo resno tveganje. “Stanje je pri obravnavi vlog za obdobje 2021–2027 je skrb vzbujajoče, od jih od 242 predvidenih vlog do 24. julija 116 še ni bilo predloženih. Realiziranih je bilo 17 odstotkov načrtovanih sredstev v tem proračunskem letu,” je navedla. Med razlogi je naštela zelo pozen začetek finančne perspektive, slabo pripravljene projekte in počasno odzivnost upravičencev, predvsem občin.
V načrtu za okrevanje in odpornost so predvideni manjši ostanki sredstev, kar pa na ministrstvu povezujejo s tem, da je bila vrednost izdanih odločb o sofinanciranju višja, kot je bila dejanska realizacija na posameznih projektih. Največji obseg črpanja je predviden v tretjem četrtletju, je povedala ministrica.
V podnebni sklad je med letoma 2025 in 2028 predvidenih približno 830 milijonov evrov, večino sredstev je že razporejena, pogodbeno zavezanih ni samo še približno 50 milijonov evrov. “Naša naloga ni le zagotavljati visoke realizacije, ampak primerjati učinkov porabljenega denarja,” je dejala in dodala, da je vsa pristojna ministrstva pozvala k pregledu projektov. Pri tem je spomnila na revizijo računskega sodišča, ki je opozorilo na pomanjkljivost sistema nadzora nad izplačili.
Glede sredstev iz sklada za modernizacijo, ki so za Slovenijo pomemben vir financiranja posodobitve energetskega sistema, obnovljivih virov in zelenega prehoda, je na nedavnem neformalnem zasedanju okoljskih ministrov EU-ja na Irskem opozorila, da bi predlagana sprememba pravil Slovenijo do leta 2040 prikrajšala za približno pol milijarde evrov. Predlagala je dvig meje, s čimer bi Slovenija ostala upravičenka do teh sredstev, to pa je opravičevala z dejstvom, da šele zdaj financiramo zapiranje rudnikov in vlagamo v obnovljive vire energije.
Oglas