Med očitki Stevanoviću v opoziciji nizajo kršenje ustavnega reda, sodelovanje pri zlorabi parlamentarnih postopkov in opustitev varovanja ustavnih pravic opozicije. Foto: Borut Živulović/BOBO
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Podrobnosti o predlogu za razrešitev predsednika DZ-ja Zorana Stevanovića so ob vložitvi predstavili vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic, sokoordinator Levice Luka Mesec in vodja poslanske skupine stranke SD Meira Hot. Kot so poudarili, so se za to potezo odločili soglasno.
Oglas
Glavni razlog za to, da opozicija vlaga predlog za razrešitev predsednika DZ-ja, je sicer dogajanje okoli ustanovitve dveh opozicijskih preiskovalnih komisij DZ-ja – o Black Cubu in o obvodnem financiranju strank. DZ je namreč dvakrat zapored zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi ustanovili omenjeni preiskovalni komisiji, proti dnevnemu redu sej DZ-ja pa je poleg koalicije glasovala stranka Resni.ca in njen predsednik Stevanović.
Sorodna novica
Opozicija naj bi zahtevala razrešitev Zorana Stevanovića z mesta predsednika državnega zbora
Stevanović je dogajanje pojasnjeval s tem, da v Resni.ci menijo, da bi morali vsako izmed zahtev umestiti na svoj dnevni red. Kot je zagotovil, s parlamentarno preiskavo o Black Cubu nimajo težav, glede preiskovalne komisije o financiranju strank pa ne vidijo razloga, “zakaj ne bi preiskovali vseh strank”.
S svojim ravnanjem je sicer po mnenju predlagateljev Stevanović kršil ustavo, ki varuje pravico parlamentarne manjšine do sklica izredne seje DZ-ja. Prav tako je kršil člen, ki določa, da lahko DZ odredi preiskavo o zadevah javnega pomena. Z ravnanjem pa je kršil tudi ustavno načelo pravne države, menijo.
“Z ustavo, ki je temelj naše domovine, se ni za igrati. Če nekdo, ki hkrati sedi na treh kavčih, poslanskem, predsedniškem in predsedniškem DZ-ja, z eno roko glasuje za, z drugo roko, v primeru iste vsebine čez en dan pa proti, je zagotovo nekaj narobe,” je v izjavi za medije poudaril Sajovic, ki je opozoril, da so na namerno kršitev ustave v tem primeru opozorili tudi eminentni ustavni pravniki.
Na komisiji DZ-ja za poslovnik so se namreč ustavni pravniki Ciril Ribičič, Albin Igličar, Miro Cerar in Matej Avbelj strinjali, da je ustavna in poslovniška določba, ki pravi, da DZ mora odrediti parlamentarno preiskavo, če to zahteva tretjina poslancev, jasna. Koalicija strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati ter stranka Resni.ca tako s svojim ravnanjem po njihovi oceni kršijo to določbo.
Očitki o malverzacijah, cinizmu in namernimi zlorabami ustave
“Predsednik DZ-ja bi moral biti tisti, ki bo v prvi vrsti zaščitil legitimnost in demokratičnost parlamentarnih postopkov. Med drugim bi moral seveda zaščititi tudi opozicijo. Moral bi zaščititi pravico opozicije, ki je sklicevati tudi parlamentarne preiskovalne komisije,” je dejala vodja poslancev SD-ja Meira Hot. “Od prvega dne, od prvega kolegija (…) smo priča raznoraznim malverzacijam in igram in dobesedno spodkopavanju ustave in zakonodaje, pri čemer velja poudariti, da vse to počnejo z nekim velikim cinizmom,” je dodala.
“Na mestu predsednika DZ-ja ne more sedeti nekdo, ki zlorablja ustavo,” je v izjavi za medije poudaril poslanec in sokoordinator Levice Luka Mesec. Foto: BoBo
Opozorila je tudi na Stevanovićeve izjave, da je sam svojo ustavno dolžnost izpolnil že s sklicem izredne seje in da so poslanci pri glasovanju vezani zgolj na svojo vest. “Vse poslanke in poslanci so primarno vezani na ustavo,” je ob tem poudarila Hot. “To, kar se je zgodilo z malverzacijo in glasovanjem proti dnevnemu redu, je eklatantna in neposredna kršitev ustave Republike Slovenije. Prvi, ki bi na to moral opozoriti in paziti, je seveda predsednik Državnega zbora. A ni bilo tako. Še več – iz vsega skupaj je naredil igro, podcenjeval tako ustavo kakor zakon in seveda opozicijo,” je dejala.
“Prvič v 35-letni zgodovini tega parlamenta se nam dogaja, da je seja sicer sklicana, ampak potem je pa dnevni red neizglasovan,” je opozoril tudi sokoordinator Levice Luka Mesec in dodal, da je s tem ustavna pravica “izvotljena”. Glede Stevanovićevega glasovanja proti dnevnemu redu pa je dejal, da bi se v primeru, če bi se to zgodilo enkrat, lahko pogovarjali o zdrsu. Ker pa je enako ravnal tudi po tem, ko so na neprimernost opozorili ustavni pravniki, po Meščevih besedah to lahko pomeni samo “namerno kršitev in zlorabo ustave”.
“Če to prakso dopustimo, bomo kmalu prišli do situacije, ko bomo zahtevali interpelacijo ministra, pa se ta ne bo zgodila, ker dnevni red ne bo izglasovan. To ni več parlament, parlament ne pomeni, da imamo tukaj koalicijo, ki lahko počne kar hoče,” je poudaril Mesec.
Opozicija je v predlogu razrešitve izpostavila, da je dolžnost predsednika DZ-ja preprečevati zlorabe parlamentarnega postopka, česar Stevanović po njihovih ocenah ne počne. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Opozicija računa, da se bo komu na drugi strani “morda zbudila vest”
Med povodi za predlog za Stevanovićevo razrešitev je sicer tudi dogajanje okoli poslanca Resni.ce Borisa Mijiča, ki je kot lastnik podjetja Progros (podjetje je sicer minuli teden prevzel Rok Snežič in ga preimenoval v Klukec d. o. o.) svojim nekdanjim delavcem, kooperantom podjetja in Finančni upravi RS ostal dolžan več deset tisoč evrov, ob tem pa je obtožen tudi ponarejanja dokumentov. Stevanović je poslancu sprva stopil v bran z obljubo, da bo njegove dolgove do delavcev poravnal sam. Po razkritjih, da je Mijič zavajal tudi glede svoje izobrazbe, pa je napovedal, da bo zoper njega predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Dodal je, da to sicer v pristojnosti sveta stranke, ki naj bi se sestal po parlamentarnih počitnicah.
Sorodna novica
Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?
To bo sicer 11. predlog za razrešitev predsednika DZ-ja, doslej je namreč doletel sedem Stevanovićevih predhodnikov. Jožefa Školča, Janeza Podobnika, Mateja Tonina in Urško Klakočar Zupančič po enkrat, Igorja Zorčiča, Milana Brgleza in Pavla Gantarja pa po dvakrat. Vsi poskusi razrešitev prvega med enakimi so bili sicer neuspešni.
Za razrešitev predsednika DZ-ja je na tajnem glasovanju potrebnih 46 poslanskih glasov, stranke Svoboda, SD in Levica pa imajo skupno 40 poslank in poslancev. Kot je dejala Hot, kljub majhnim možnostim za uspeh predloga v opoziciji vseeno upajo, da bi se med razpravo v DZ-ju, komu od koalicijskih poslank in poslancev “morda le zbudila vest” in zavedanje, da so poslanci v prvi vrsti vezani na ustavo, ter da bodo predlog za razrešitev Stevanovića zato podprli.
Hot je poudarila tudi, da je to le en od korakov opozicije zoper delovanje predsednika DZ-ja in da vložitev predloga za njegovo razrešitev še ne pomeni, da ne bo o tem vložena tudi zahteva za ustavno presojo. “Septembra bo zadeva morala biti na redni seji. In željno pričakujemo, katerega manevra se bodo zdaj poslužili, da bi se temu izognili. Slišali smo, da naj bi čakali na rezultat referenduma. Vse skupaj so zgolj izključno izgovori za eklatantne in neposredne kršitve ustave,” je dejala in opozorila, če bo ustava takrat znova kršena, bo imela opozicija vse razloge za vložitev zahteve za presojo ustavnosti.
Opozicija naj bi vložila predlog za razrešitev predsednika DZ-ja
Oglas