Prisotnost alkohola zmanjšuje psihofizične sposobnosti in povečuje tveganje za povzročitev prometnih nesreč, sploh tistih z najhujšimi posledicami. Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Voznik, ki je zaradi neprilagojene hitrosti na območju Otiškega Vrha izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v reko Mislinjo, je imel v krvi dobrih 2,3 promila alkohola. V prometni nesreči se je lažje poškodovala sopotnica. Drugi trije sopotniki in voznik so jo odnesli brez poškodb.
Brez poškodb se je končala tudi prometna nesreča voznika v Holmcu, ki je vozil s skoraj dvema promiloma alkohola v krvi (0,99 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).
V Solčavi so policisti zaradi nevarne vožnje ustavili voznika osebnega vozila, ki je imel v krvi 3,76 promila alkohola (1,88 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).
Ponoči pa so v Celju ustavili še voznico osebnega vozila, ki je po Mariborski cesti vozila v nasprotni smeri. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imela 3,20 promila alkohola v krvi (1,60 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka).
Kot so opozorili celjski policisti, je vožnja pod vplivom alkohola še vedno eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometnih nesreč. Vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola, praviloma slabše zaznavajo dogajanje na cesti, zmanjša se njihova možnost predvidevanja in presoje, poveča pa se verjetnost povzročitve prometne nesreče. Pri vozniku, ki ima v krvi 0,5 promila alkohola, se verjetnost povzročitve prometne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa se v primerjavi s treznim voznikom kar osemkrat poveča.
Oglas