Pogled na morje in obalna mesta je bil letos že večkrat zavit v sivo megleno kopreno, kar je marsikoga presenetilo. Megla je namreč v slovenski Istri precej redek pojav. A Koprčane je konec februarja in prve marčevske dni vznemirjalo močno nočno hupanje ladijskih siren z območja pristanišča. Včasih traja več kot eno uro, in to vsaki dve minuti. Med najgostejšo meglo je bilo pristanišče priprto in ladijski promet začasno omejen. Uprava za pomorstvo je namreč za vsako ladjo posebej odločala, ali lahko vpluje in izpluje.
Gre za predvsem zimski pojav
Po podatkih Agencije RS za okolje leto 2026 po megli že izstopa – na portoroškem letališču so do začetka marca potrdili kar 13 meglenih dni, kar je največ v zadnjem desetletju. Kot pojasnjujejo klimatologi, je megla ob morju predvsem zimski pojav, najpogostejša med decembrom in februarjem, nekoliko manj pa marca in novembra. Je je pa bistveno manj kot v notranjosti države.
Zastirala je pogled na hrvaško obalo. FOTO: Lovro Kastelic
Ob morju najpogosteje nastane ob stabilnem vremenu, šibkem vetru in temperaturni razliki med zrakom in morjem. Ohlajen zrak iz Padske nižine se ob stiku s toplejšo morsko površino navlaži, kar povzroči nastanek megle. Ta se lahko razširi nad večji del severnega Jadrana in v takšnih razmerah vztraja tudi več dni. Po nižinah v notranjosti se lahko pojavlja tudi od 30 do 100 dni na leto, medtem ko jo ob morju pogosto razkroji burja ali jugo. Na pogostost megle lahko vpliva tudi onesnaženost zraka, ki omogoča, da megla vztraja dlje.
Še vedno je precej redkejša kot v notranjosti Slovenije. FOTO: Lovro Kastelic
Dolgoročne meritve kažejo, da je megla na Obali zdaj celo redkejša kot pred dvema desetletjema. Po napovedih meteorologov naj bi se razmere kmalu spremenile, v prihodnjih tednih je verjetnost za meglo majhna, sivina nad morjem naj bi bila le še občasna.