Po trilogiji Spider-Manov, ki jih je režiral Jon Watts, franšiza s četrtim filmom (in novim režiserjem) odpira novo poglavje. Nekoč najstniškega superjunaka nam bodo skušali predstaviti kot odraslega človeka s težavami, ki niso povezane samo s superzlikovci. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V prejšnjem filmu se je Peter naučil, da je včasih najpogumnejša stvar, ki jo lahko narediš, to, da prosiš za pomoč. No, ta nasvet namerno ignorira, kar močno vpliva na njegovo zasebno življenje. Ampak po drugi plati je pa kot Spider-Man na vrhuncu moči. Zabavno se je bilo igrati s tem kontrastom. Predstavljajte si: pred očmi vsega sveta siješ in počneš neverjetne stvari, potem pa se zavlečeš v svoje bedno stanovanjce, greš spat z glavobolom in gledaš, kaj tvoji prijatelji počnejo na Instagramu.
Oglas
Tom Holland
Analitiki filmske industrije so definitivno pripravljeni staviti nanj: še najbolj zadržane ocene mu napovedujejo vsaj 180-milijonski zaslužek v premiernem koncu tedna, optimisti pa to številko postavljajo pri okoli 250 milijonih dolarjev (samo za Severno Ameriko). Tudi če se uresničijo bolj zadržane napovedi, bo Spider-Man prehitel Svet igrač 5 in zasedel mesto najdonosnejšega filma letošnjega leta (bo pa to verjetno vseeno šele druga najdonosnejša premiera za to franšizo; Spider-Man: Ni poti domov je leta 2021 zaslužil 260 milijonov dolarjev, in to kljub pandemičnim omejitvam).
Nov dan po napovedih ustvarjalcev odpira “novo, zrelejše poglavje” za franšizo, ki se je na začetku (okrog filma Spider-Man: Vrnitev domov, 2017) še močno naslanjala na nostalgijo srednješolskih filmov Johna Hughesa.
Pred petimi leti nas je film Ni poti domov vsekakor pustil na razpotju: Doctor Strange (Benedict Cumberbatch) je moral, da bi preprečil kataklizmično rušenje multivesolja, z urokom poskrbeti, da je ves svet pozabil, kdo se skriva pod Spider-Manovo (Tom Holland) masko. To pomeni, da sta celo Petrova najboljša prijatelja MJ (Zendaya) in Ned (Jacob Batalon) – po smrti tete May (Winona Ryder) še zadnji osebi, ki sta mu bili blizu – pozabila, da sta kadar koli poznala koga po imenu Peter Parker.
Po tem koncu tedna bosta Tom Holland in Zendaya najverjetneje prva zakonca v zgodovini, ki skupaj nastopata v prvih dveh najbolj gledanih filmih na svetu ta hip. To sta seveda Odiseja in Spider-Man: Nov dan. Foto: Reuters
Tudi v filmskem svetu so od takrat minila štiri leta in Spider-Man zdaj nad New Yorkom bedi kot pajek samotar; moči je združil s še enim starim znancem iz stripov, Punisherjem (Jon Bernthal), obenem pa opaža, da njegovo telo (in nadnaravne sposobnosti) doživljajo nekakšno preobrazbo oz. mutacijo. Vsebino novega filma so pri Marvelu načrtno zavili v skrivnost, je pa jasno, da na pripovedni premici njihovega filmskega vesolja predstavlja uvod v decembrski spektakel Maščevalci: Sodni dan (Avengers: Doomsday).
Po ponedeljkovi slavnostni premieri v Los Angelesu so bili prvi odzivi, ki so začeli kapljati po družbenih omrežjih, bolj ali manj navdušeni; filmski novinarji ugotavljajo, da je Destin Daniel Cretton režiral najboljšega Spider-Mana po trilogiji Sama Raimija, da “se odmika od dolgočasenja z multivesoljem in se vrača k prizemljenemu Spider-Manu iz stripov” ter da Tom Holland “končno zadene sarkazem, tesnobo in ljubezensko stisko Petra Parkerja, kot si je to zamislil Stan Lee”.
Še pred sprehodom po rdeči preprogi pa se je ekipa filma na začetku tega meseca v New Yorku zbrala na novinarski konferenci, na katero smo se lahko virtualno vključili tudi na MMC-ju. Tovrstni dogodki so namenjeni promociji in zato potekajo v temu primerno evforičnem vzdušju, vseeno pa bi bilo tako kolegialno vzdušje in složnost težko v celoti hliniti.
Premiere v sloviti dvorani Dolby v Los Angelesu so se udeležili (od leve proti desni): Michael Mando, Liza Colon-Zayas, Sadie Sink, Jon Bernthal, Tom Holland, Tramell Tillman, režiser Destin Daniel Cretton, Zendaya, Marvin Jones III, Jacob Batalon in Eman Esfandi. Foto: AP
Superjunak kot osamljeno bitje
Tako igralska zasedba kot producenta Kevin Feige in Amy Pascal ne morejo skriti navdušenja nad Destinom Danielom Crettonom kot novo pridobitvijo franšize. Američan je po uspehu avanture Shang-Chi in legenda o desetih prstanih (2021) dobil tako rekoč prosto izbiro za igro v Marvelovem peskovniku; k Spider-Manu ga je morda zvabilo to, da je svojo ljubezen do elegantnih borilnih sekvenc vdihnil v franšizo o superjunaku. “Srečo smo imeli, da se nam je Destin pridružil kot kapitan ladje. Na krov je prišel, ko je bil film razpršen v sto različnih smeri, in res smo potrebovali nekoga, ki nas je osredotočil na eno samo idejo,” je o režiserju, ki je po treh filmih prevzel vajeti od Jona Wattsa, povedal Tom Holland.
Novi film se od daleč spogleduje celo z motivi telesne grozljivke. Hollandov Spider-Man namreč v preteklosti nikoli ni sam organsko “izločal” pajkove mreže – zdaj pa se to očitno spreminja. Foto: AP
“Osredotočil se je na idejo, kako svet doživlja mlad človek, ki je popolnoma sam. To je nekaj, s čimer se spopadajo ljudje po vsem svetu. To ne gre na račun akcije, ne gre na račun velikopoteznosti in epskosti filma. Brez Destina film ne bil bil polovica tega, kar zdaj je.”
Kam še lahko greš, ko si enkrat posnel film o treh Spider-Manih?
Producentka Amy Pascal je v pogovoru z moderatorjem okrogle mize, Joshem Horowitzem, posredno priznala, da bi si bilo po prejšnjem filmu, v katerem so pred kamero s pomočjo koncepta multivesolja združili vse tri dosedanje Spider-Mane (Tobeyja Maguirja, Andrewa Garfielda in Toma Hollanda), v resnici težko izmisliti kaj … večjega. Zato je bilo treba zaviti v drugo smer. “Postavili smo se v res težko situacijo: ker je v prejšnjih filmih toliko ljudi izvedelo, kdo v resnici je Spider-Man, je imel precej drugačno življenje od tipičnega superjunaka. Zato smo sklenili, da ga bomo vrnili na točko, ko nihče ne pozna njegove identitete – v tem je bila od nekdaj Spider-Manova največja dilema. In tako smo sklenili, predvsem zaradi novega režiserja, da bi bilo pametno narediti malo manjši film, film, ki se ukvarja z zasebnim življenjem glavnega junaka – navsezadnje vse izvira iz Petra. Destin je tako zelo nadarjen, preganjali in prosjačili smo ga za sodelovanje, dokler ni rekel: ‘Eh, pa naj bo.'”
Spomnim se, kako sem stal na zaboju jabolk, Mark Ruffalo pa je vihtel ogromno Hulkovo roko; pretvarjati sem se moral, da me davi, ob tem pa je renčal s Hulkovim glasom. Na trenutke sem si moral res dopovedovati, da je treba zaupati procesu.
Tom Holland
Kariera: odlično, zasebno življenje: malo manj
“Petra na začetku tega filma res spoznamo v najtemnejšem poglavju njegovega življenja,” je nastavke zgodbe orisal Holland. “Meni je pri filmu najbolj všeč to, da je resnična svarilna zgodba o tem, kako nevarno je živeti sam, brez skupnosti in brez prijateljev. Od Andrewevega (Andrew Garfield, op. n.) lika se je v prejšnjem filmu naučil, da je včasih najpogumnejša stvar, ki jo lahko narediš, to, da prosiš za pomoč. No, ta nasvet namerno ignorira, kar močno vpliva na njegovo zasebno življenje. Ampak po drugi plati je pa kot Spider-Man na vrhuncu moči: na začetku filma bomo najbolje videli, kaj njegova prisotnost v resnici pomeni za New York. Zabavno se je bilo igrati s tem kontrastom. Predstavljajte si: pred očmi vsega sveta siješ in počneš neverjetne stvari, potem pa se zavlečeš v svoje bedno stanovanjce, greš spat z glavobolom in gledaš, kaj tvoji prijatelji počnejo na Instagramu.”
“To se mi je zdel dober odraz tega, kar mladi vsakodnevno doživljajo. Oprijel sem se te ideje, ker se mi je zdela relevantna za vse, kar se dogaja v svetu. Rad imam filme orjaških razsežnosti, ki lahko tudi na tak intimen način nagovorijo mlade.”
Zgodba o Spider-Manu je na neki način tudi zgodba “Tomdaye” – prav na snemanju prvega filma pred skoraj desetimi leti se je par namreč spoznal. Foto: AP
Ned in MJ seveda Petra ne pogrešata, ker je bil iz njunih spominov izbrisan. “Vseeno pa se zdi, kot da je prisotna tančica nečesa, kar manjka,” razmišlja Jacob Batalon, ki se vrača v vlogi Petrovega (nekdanjega) najboljšega prijatelja. “Ned mora nekako najti manjkajoči člen med njima in Spider-Manom. Zakaj jima recimo ves čas rešuje življenje? Ju zalezuje ali pa je tak preprosto njegov značaj?”
Za Zendayo je bila ta nenavadna situacija predvsem “zanimiva igralska vaja”, pravi. “Odigraj prizor, ampak tako, kot da se nista še nikoli prej videla – si predstavljate? Ampak zabavno se je bilo poigravati z mislijo, kakšni bi bili njuni življenji brez Petra. V prejšnjih filmih je bila MJ vedno pesimistka in Peter optimist. Zanimivo je bilo videti, kako se to lahko obrne. Zdaj ko je sam, je nekako posvojil negativno držo, ona pa pozitivno, ne da bi se tega zavedala.”
Kako se brutalni Punisher vključi v nedolžni svet Spider-Mana?
Nobena skrivnost ni, da v Novem dnevu Peter Parker vendarle dobi družbo; The Punisher je kanonski lik iz stripov, antijunak in maščevalec, ki se je prvič pojavil prav v stripu o Spider-Manu. Nekdanji marinec Frank Castle se je – po nasilni smrti njegove žene in dveh otrok – kot The Punisher podal v boj proti kriminalu v New Yorku. V filmu ga, tako kot v seriji The Punisher, igra Jon Bernthal.
V film je bilo treba nekako integrirati robati, nasilni lik antijunaka Punisherja, ne da bi pri tem preveč obrusili njegove ostre robove. Foto: AP
Lik travmatiziranega vojnega veterana sicer na prvi pogled ne sodi v film, zgrajen okrog bolj ali manj naivnega najstnika. “Izjemno zaščitniški sem do Franka in do tega, kar Punisher predstavlja, tako da sem si tudi sam zastavil to vprašanje,” je bil iskren Bernthal. “S tem se je ukvarjala celotna ekipa. Pri umetnosti je tako, da če se soočiš s sržjo problema, če se mu ne skušaš izogniti ali bežati pred njim, če obravnavaš občinstvo s spoštovanjem in zavedanjem, da bodo tudi njih zmotile iste stvari … lahko nastane nekaj res krasnega. Hoteli smo ustvariti svet, v katerem je povsem verjetno, da je Punisher prikorakal iz serije, ki je izrazito za odrasle, v film za široko občinstvo. Mislim, da se je to tudi posrečilo; po Destinovi zaslugi je ton filma neverjeten.”
Druga gostujoča vloga, ki so jo napovedniki že razkrili, je seveda Mark Ruffalo kot Hulk. Ker Ruffala na tiskovni konferenci ni bilo, je Cretton sam obujal spomine na to, kako “presenetljivo intimno” je bilo snemati skupne prizore Spider-Mana in Hulka. “Znala sta improvizirati v vsaki situaciji, v katero sem ju postavil. Morala sta si predstavljati, da Mark ni v tisti trapasti obleki. seveda je pomagalo, da je imel tudi Tom oblečene pajkice, tako da sta bila pač dva tipa v pajkicah.”
“Če za hip stopiš iz svojega mehurčka, šele vidiš, kako nenavadna izkušnja je vse skupaj,” prizna Holland. “Res terja popolno predanost. Spomnim se, kako sem stal na zaboju jabolk, Mark pa je vihtel ogromno Hulkovo roko; pretvarjati sem se moral, da me davi, on pa je ob tem renčal s Hulkovim glasom. Na trenutke sem si moral res dopovedovati, da je treba zaupati procesu.”
Kmalu bo znano, ali je bila vloga Sadie Sink ena od tistih slabo varovanih hollywoodskih skrivnosti ali pa nas v kinematografih čaka dejansko presenečenje. Foto: AP
Uganka Sadie Sink, ki so jo oboževalci (najbrž) strli
In na koncu je tu še skrivnostna vloga, ki jo igra mlada zvezdnica Sadie Sink. Pri Marvelu pred premiero nočejo povedati ničesar o tem, koga naj bi igrala – tako, kot je bilo pri prejšnjem filmu skrivnost, da se v njem pojavita Garfield in Maguire. In podobno kot pred petimi leti jim oboževalcev najverjetneje ni uspelo pretentati: splošen konsenz je, da naj bi Sadie upodobila negativko, in sicer (rdečelaso!) mutantko Jean Grey, s telepatijo obdarjeno članico Mož X.
To je za zdaj seveda samo ugibanje – sama Sadie Sink je na tiskovni konferenci povedala le, da ji ni bilo treba niti na avdicijo in da v roke ni dobila scenarija, dokler ni priletela v London na snemanje. Na tem mestu besedo prevzame producentka Amy Pascal: “Presenečeni boste. Vsem likom v filmu, tudi njenemu, je skupno, da preživljajo iste stvari. Vsi se spopadajo z občutkom izoliranosti, z zavestjo, da so drugačni in odtujeni; vsi si lažejo glede tega, kakšna so njihova življenja.”
Tom Holland z režiserjem Destinom Danielom Crettonom na ulicah (filmskega) New Yorka. Foto: AP
New York (ki pa je zrasel v Londonu)
Predsednik studia Marvel Kevin Feige je za konec povedal, da je njemu osebno pri novem filmu najbolj všeč to, da antologijski lik Spider-Mana končno spet umesti v newyorško okolje, kamor je od nekdaj spadal. “V prejšnjih treh filmih ga niti nismo kazali, kako se na svojih mrežah guga med stolpnicami New Yorka, ker je bilo tega v preteklosti že toliko. Ampak zdaj, deset let pozneje, so ti prizori spet vznemirljivi. V tem času so napredovale tudi videoigre in Destin je s svojimi akcijskimi prizori vse to še presegel. Krasno je bilo skupaj videti tudi Hulka in Spideyja, ker si nisem mislil, da bo to kdaj mogoče.”
Pri tem je treba omeniti, da so za potrebe snemanja ulice New Yorka zgradili v slavnem studiu Pinewood v Londonu. “New York je v filmu enako pomemben lik kot kateri koli od nas, ki danes sedimo tukaj,” je prepričan Holland. Le malokdo tudi ve, da je igralčev mlajši brat, Paddy, pri filmu sodeloval kot rekviziter. “Opazoval sem ga, kako je delal s scenografsko ekipo in se sproti učil. Videl sem, kako si je v usta stlačil žvečilni gumi, ga malo prežvečil, izpljunil na tla in pohodil; in nato spet vse od začetka. Imel je tudi skalpel, da je v asfalt vrezoval sledi prometa. Stopnja avtentičnosti je bila neverjetna.”
Oglas