Že pred skoraj 10 leti je število ljudi, starejših od 65 let, v Sloveniji preseglo število najmlajše populacije, stare do 18 let. Foto: Pixabay
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Staranje prebivalstva je v glavnem posledica civilizacijskega uspeha – živimo dlje in dlje ostajamo zdravi. A dobra novica ima tudi drugo plat. Slovenija ima ob nizki rodnosti čedalje manjši delež delovno sposobnega prebivalstva, razmerje med generacijami pa se hitro spreminja. “Problem ni, da je starejših ljudi preveč. Problem je, da se razmerje med generacijami spreminja hitreje, kot se temu prilagajajo trg dela, pokojninski sistem, zdravstvo in dolgotrajna oskrba,” pravi raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) Andraž Rangus.
Oglas
Danes je približno vsak peti prebivalec Slovenije starejši od 65 let, do leta 2050 naj bi bil skoraj vsak tretji. Hkrati naj bi se delež prebivalcev med 20. in 64. letom zmanjšal s približno 60 odstotkov leta 2020 na okoli 52 odstotkov leta 2050. Rodnost je ta hip okoli 1,5 otroka na žensko, kar je precej pod 2,1 otroka, kolikor bi jih bilo potrebnih za enostavno obnavljanje prebivalstva.
Največji bo pritisk na pokojninsko blagajno
Demografske spremembe bodo močno obremenile javne finance. Po napovedih Evropske komisije iz leta 2024 bi se skupni javni izdatki Slovenije za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in izobraževanje med letoma 2022 in 2070 povečali za 5,4 odstotne točke BDP-ja, na 27,5 odstotka BDP-ja. Izdatki za zdravstvo naj bi se povečali za 0,8 odstotne točke, za dolgotrajno oskrbo pa za eno odstotno točko BDP-ja.
Pri pokojninah je sicer treba upoštevati pokojninsko reformo, ki je bila sprejeta leta 2025. Po novih izračunih IER-a naj bi se pokojninski izdatki po reformi stabilizirali precej nižje, pri največ okoli 12,87 odstotka BDP-ja, vendar reforma težave ni odpravila.
Delavcev bo manj – rešitev ni samo v priseljevanju
Pomanjkanje delavcev ni težava prihodnosti, ampak že sedanjosti. Število prebivalcev med 20. in 64. letom naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za približno 150.000. Projekcije IER-a pa kažejo, da bi se lahko število delovno aktivnih do okoli leta 2060 zmanjšalo za približno 80.000. Eden od odgovorov je priseljevanje. Tuji državljani so konec leta 2025 predstavljali že 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, približno 60 odstotkov priseljenih pa pride zaradi zaposlitve. Brez njih bi bilo pomanjkanje delavcev v številnih dejavnostih bistveno večje.
Toda migracije same ne morejo rešiti demografskega problema. “Migracije nam lahko kupijo čas, ne morejo pa ustaviti demografske ure. Tudi priseljenci se starajo, poleg tega pa se za usposobljene delavce potegujejo skoraj vse evropske države,” pravi Rangus. Slovenija bo zato potrebovala kombinacijo ukrepov: večjo aktivnost domačega prebivalstva, premišljeno priseljevanje, vlaganje v znanje in tehnologijo ter predvsem višjo produktivnost.
Delati bomo morali dlje – a ne samo zaradi zakona
Daljše ostajanje na trgu dela bo po njegovem mnenju neizogiben del odgovora. Če živimo dlje in dlje ostajamo zdravi, je smiselno, da se del tega podaljšanja življenja pokaže tudi v daljši delovni aktivnosti. A zgolj zviševanje upokojitvene starosti ni dovolj. Prihodnje generacije bodo sicer odhajale v pokoj starejše, vendar imajo lahko zaradi poznejšega vstopa na trg dela in bolj prekinjenih delovnih poti krajšo pokojninsko dobo. “Cilj zato ne sme biti zgolj poznejša upokojitev, ampak daljše, zdravo in kakovostno delovno življenje,” poudarja Rangus.
Rodnost je pri tem pomembna, vendar na trg dela učinkuje šele čez približno dve desetletji. V prihodnjih dvajsetih letih bodo zato hitrejši učinek imeli večja aktivnost starejših, premišljeno priseljevanje in višja produktivnost. “Demografija ni nepričakovana nevihta. Njena posebnost je prav v tem, da precej dobro vidimo, da prihaja. Zato bi bilo nenavadno, če bi nas kljub temu ujela brez dežnika,” pravi.
Če Slovenija ne bo ukrepala, bo po njegovih besedah sledila kombinacija večjih pritiskov na pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, pomanjkanja delavcev ter zahtev po višjih davkih ali prispevkih. Temeljno tveganje pa je manjša gospodarska in prispevna osnova: če bo zaposlenih manj, produktivnost pa ne bo dovolj hitro rasla, bo treba enak ali večji obseg potreb financirati z manjšim številom ljudi.
Andraž Rangus je bil gost oddaje Intervju na Prvem programu Radia Slovenija. Celoten pogovor o demografskih izzivih lahko poslušate spodaj.
Dr. Andraž Rangus, raziskovalec Inštituta za ekonomska raziskovanja
Oglas