Evropska unija bi lahko letos doživela najhujšo sezono gozdnih požarov, odkar Evropski informacijski sistem za gozdne požare (Effis) vodi primerljive evidence. Medtem ko se gasilci še vedno spopadajo z obsežnimi požari v Franciji, Španiji in na Portugalskem, evropski strokovnjaki opozarjajo, da se bo območje največje ogroženosti v prihodnjih tednih premaknilo proti vzhodu.
Vodja operacij Evropskega centra za usklajevanje odzivanja v izrednih razmerah (ERCC) Maria Zuber je danes opozorila, da se bo povečano tveganje požarov razširilo na Grčijo, Italijo in dele Srednje Evrope. Po njenih besedah bodo prihodnji dnevi še posebej zahtevni za Francijo, kjer se gasilci ob novi vročini trudijo omejiti obsežne požare na jugozahodu države.

Foto: Reuters
Zuberjeva je posvarila, da bi se lahko razmere hitro poslabšale, če požarov v Španiji in na Portugalskem ne bodo pravočasno spravili pod nadzor. V tem primeru bi lahko, kot je dejala, “gorela cela Evropa”. Opozorilo se ne nanaša na hkratno širjenje enega samega požara čez celino, temveč na nevarnost številnih velikih požarov, ki bi lahko obremenili nacionalne gasilske službe in skupne evropske zmogljivosti.
V enem tednu pogorelo več kot 187 tisoč hektarjev
Najnovejši podatki sistema Effis kažejo, da je v državah EU od začetka leta do 29. julija pogorelo približno 386.242 hektarjev površin. Samo v zadnjem tednu so požari zajeli več kot 187 tisoč hektarjev, v istem obdobju pa je bilo zabeleženih 172 večjih požarov. Effis v statistiko vključuje predvsem požare, večje od približno 30 hektarjev.
Še 22. julija je bilo letos v EU požganih okoli 254 tisoč hektarjev, kar je bilo nekoliko manj kot v enakem obdobju lani. Močno širjenje požarov v zadnjih dneh pa kaže, kako hitro se lahko razmere spremenijo. Takrat je bilo število požarov že več kot dvakrat večje od dolgoletnega povprečja.

Foto: Reuters
Leto 2025 je bilo za Evropsko unijo najbolj uničujoče požarno leto v zgodovini meritev Effis. Ogenj je zajel 1.079.538 hektarjev, kar je približno polovica površine Slovenije. Čeprav je letošnja skupna požgana površina še vedno precej manjša od lanskoletnega končnega izkupička, je velik del poletja še pred Evropo, požarna sezona pa lahko ponekod traja še več mesecev.
Najhuje v Franciji in Španiji
Najobsežnejši požari trenutno divjajo v Franciji in Španiji. Na jugozahodu Francije je ogenj v okolici Bordeauxa zajel območje, ki naj bi bilo približno štirikrat večje od Pariza. V Bordeauxu se je temperatura povzpela do 40 stopinj Celzija, spreminjanje smeri vetra pa še naprej otežuje delo gasilcev.
V Franciji in Španiji so morali od začetka najnovejšega vala požarov evakuirati okoli 360 tisoč ljudi. V Španiji so gasilci dosegli napredek pri omejevanju velikega požara zahodno od Madrida, ki so ga reševalci opisali kot “pošast”, vendar oblasti zaradi novega vročinskega vala ostajajo previdne.
Požari so medtem izbruhnili tudi v Grčiji. Na Kreti sta med gašenjem umrla dva mlada gasilca, stara 23 in 27 let. Evropski strokovnjaki pričakujejo, da se bo nevarnost na območju Grčije in Italije v začetku avgusta še povečala.
Evropske zmogljivosti pod vse večjim pritiskom
Evropska unija je že pred začetkom poletja pripravila največjo skupno operacijo za boj proti gozdnim požarom doslej. V najbolj ogrožene države je bilo vnaprej razporejenih 777 gasilcev iz 14 evropskih držav, pripravljenih pa je tudi 22 gasilskih letal in pet helikopterjev. Enote so bile nameščene na Cipru ter v Grčiji, Italiji, Franciji, Španiji in na Portugalskem.
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da tudi sodobne metode gašenja pri najintenzivnejših požarih dosežejo svoje meje. Poleg dodatnih letal, gasilcev in opreme bodo zato potrebni učinkovitejše upravljanje gozdov in druge vegetacije, boljši sistemi zgodnjega opozarjanja ter večja pripravljenost prebivalstva.
Vročina, pomanjkanje padavin in izsušeno rastlinstvo namreč ustvarjajo razmere, v katerih se lahko požari širijo izjemno hitro. Če se bodo veliki požari hkrati pojavili še v Italiji, Grčiji in Srednji Evropi, bi lahko bila evropska solidarnostna mreža postavljena pred eno najtežjih preizkušenj doslej.