Ključna prednost novih genomskih tehnik pri rastlinah je izjemna natančnost. Evropa se spoprijema z vse večjimi pritiski na prehranski sistem.

Nove genomske tehnike naj bi prispevale k trajnostnemu kmetijstvu v razvitih in razvijajočih se državah. FOTO: Leon Vidic

Galerija

Nove genomske tehnike naj bi prispevale k trajnostnemu kmetijstvu v razvitih in razvijajočih se državah. FOTO: Leon Vidic

Po desetletjih previdnosti in pogosto tudi pretirane zadržanosti do biotehnologije v kmetijstvu je Evropska unija naredila pomemben korak naprej. Z novo uredbo o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), sprejeto junija letos, želi Evropa ujeti korak z globalnim razvojem ter hkrati ohraniti visoke standarde varnosti za zdravje ljudi in okolje. Gre za področje, ki že dolgo deli javnost, politiko in znanost. Tokrat pa se zdi, da EU poskuša najti srednjo pot – med tehnološkim napredkom in previdnostjo.
Žlahtnjenje rastlin je staro toliko kot človeška civilizacija in temelji na selekciji ugodnih lastnosti, ki nastanejo kot posledica mutacij, ter njihovem prenosu s križanji v sorte z želenimi lastnostmi. Naravne mutacije v rastlinah segajo od majhnih točkovnih sprememb do …