Vročinski val, ki je zajel tudi Slovenijo, opozorila pred povečano požarno ogroženostjo ter obsežni požari po južni Evropi kažejo, kako hitro podnebna tveganja postajajo tudi gospodarska in finančna težava. Ogenj se je približal Bordeauxu in Madridu, med gašenjem požarov v Grčiji so umrli trije gasilci. Pogostejše in dražje naravne nesreče vse bolj preizkušajo sposobnost Evrope, da se zaščiti pred posledicami globalnega segrevanja, poroča Politico.
Zaradi požarov je moralo domove zapustiti več sto tisoč ljudi, uničena so naravna življenjska okolja, ogrožena pa tudi mesta, ki so nekoč veljala za razmeroma varna pred ognjem. Hitro segrevanje planeta bi lahko povzročilo, da nekaterih območij Evrope ne bo več mogoče zavarovati oziroma bodo zavarovanja zanje postala nedosegljivo draga.
Vzpostavitev javno-zasebne pozavarovalne sheme
Evropa je zato pred neprijetno izbiro: vlade lahko gospodinjstva in podjetja zaščitijo pred strmo rastjo zavarovalnih premij, vendar s tem dodatno obremenijo javne finance, ali pa vse več ljudi ob požarih, poplavah in neurjih ostane brez ustreznega kritja. Evropska centralna banka in evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine sta zato predlagala vzpostavitev javno-zasebne pozavarovalne sheme na ravni EU ter evropskega sklada za financiranje posledic naravnih nesreč.
Namestnica guvernerja francoske centralne banke Agnès Bénassy-Quéré je opozorila, da vročinski valovi in požari sodijo v širše povečanje števila ekstremnih vremenskih dogodkov, ki povzročajo neposredne stroške gospodinjstvom, podjetjem in državam. Gozdni požari so po besedah predstavnika pozavarovalnice Swiss Re Nikhila da Victorie Loba najhitreje rastoča vremenska nevarnost na svetu, zavarovane izgube zaradi njih pa so se v Evropi od leta 1970 realno povečevale za približno osem do enajst odstotkov na leto.
Kreta, Grčija. FOTO: Stringer/Reuters
Stroški bremenijo posameznike in javne proračune
Med letoma 2021 in 2024 so vremenski ekstremi gospodarstvu EU povzročili za več kot 200 milijard evrov škode, kažejo podatki Evropske agencije za okolje. Približno 75 odstotkov škode zaradi naravnih nesreč v Evropi ni zavarovane, zato stroški vse pogosteje bremenijo posameznike in javne proračune. Največ zavarovanih izgub povzročajo poplave in neurja, sledijo ekstremna vročina in gozdni požari, poroča Politico.
Posledice so vidne tudi v realnem gospodarstvu. V francoskem departmaju Gironde zaradi požarov približno 130.000 ljudi ni moglo opravljati dela, evakuiranih pa je bilo 13.000 podjetij. Država bo morala poleg obnove in začasnih nadomestil financirati tudi pogozdovanje. Francosko okoljsko ministrstvo ocenjuje, da bi lahko obnova vseh letos pogorelih površin stala milijardo evrov.
Francija. FOTO: Ed Jones/AFP
Zavarovalnice se umikajo iz tveganih območij
Hkrati zavarovalnice zvišujejo premije, zmanjšujejo kritje in se ponekod umikajo z najbolj tveganih območij. Premije za turistična podjetja na požarno ogroženih območjih Španije so se v zadnjih petih letih po navedbah združenja SKÅL International vsako leto zvišale za 15 odstotkov. Zavarovanje obalnih nepremičnin v Italiji se je v petih letih do leta 2022 podražilo za 25 odstotkov. V Franciji so se premije stanovanjskih zavarovanj leta 2025 zvišale za 7,8 odstotka, dodatek za podnebne nesreče pa za 66 odstotkov.
Madrid, Španija. FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters
V nekaterih evropskih mestih je stanovanjsko zavarovanje že težje pridobiti ali pa postaja za gospodinjstva in podjetja predrago. S tem se povečuje vrzel v zavarovalni zaščiti: približno polovica svetovne gospodarske škode zaradi naravnih nesreč lani ni bila zavarovana. Kadar zasebne zavarovalnice stroškov ne morejo ali nočejo prevzeti, morajo kot zadnji porok nastopiti države, kar povečuje javno porabo in dolg ter lahko vpliva tudi na inflacijo, kreditiranje in gospodarsko rast.
Madrid, Španija. FOTO: Violeta Santos Moura/Reuters
ECB in evropski zavarovalniški nadzornik zato zagovarjata skupne evropske instrumente za delitev podnebnih tveganj. Ena od možnosti je francoski model, pri katerem je zavarovanje pred nekaterimi podnebnimi nesrečami obvezno, tveganje pa si delijo zavarovalnice in država. Zavarovalnice obenem zahtevajo strožjo preventivo, predvsem omejevanje novih gradenj na območjih z veliko požarno ali poplavno nevarnostjo.
Francija. FOTO: Yves Herman/Reuters
V Grčiji so med gašenjem gozdnih požarov umrli trije gasilci, poroča BBC. Dva sta izgubila življenje na Kreti, kjer ju je ob hitrem širjenju ognja na območju Retimna ujel požar, tretjega pa so našli nezavestnega v bližini pristaniškega mesta Gytheio na jugu Peloponeza.
Močan veter je na Kreti hitro razpihoval plamene in oblasti prisilil k evakuaciji več vasi. »Veter je neverjeten, plameni so bili ogromni,« je za Reuters povedala prebivalka Chrissa Gioukaki.
Požari so izbruhnili tudi na grških otokih Paros in Lezbos ter pri mestu Trifylia. V sosednji Turčiji so morali zaradi ognja v provinci Muğla zapreti glavno cesto med Fethiyem in Antalyo ter evakuirati del bolnišnice.
Španijo in Francijo je medtem zajel četrti vročinski val letošnjega poletja. Španski premier Pedro Sánchez je opozoril, da bodo za gašenje požara zahodno od Madrida odločilne visoke temperature, nizka vlažnost in sunki vetra.
Pri Burgohondu v provinci Ávila je zgorelo več kot 43.000 hektarjev, zaradi česar požar velja za največjega v španski zgodovini. Skupno je letos v državi zgorelo že več kot 207.000 hektarjev površin.
Gasilci utrjujejo približno 180 kilometrov dolg požarni obod, saj obstaja nevarnost ponovnega izbruha. Oblasti so več deset tisoč prebivalcem na območjih Madrida, Toleda, Ávile in Castellóna že dovolile vrnitev domov.
V nekaterih krajih je škoda obsežna. Županja Chapineríe Lucía Moya je dejala, da so številni prebivalci izgubili domove in službe ter da bo obnova zelo zahtevna. Požar pri kraju Vall d’Uixó severozahodno od Valencie še ni pod nadzorom.
Na jugozahodu Francije ostajajo požari v Girondu večinoma stabilizirani, vendar oblasti opozarjajo na suh veter in temperature do 41 stopinj Celzija. Gironde in Landes sta med 16 departmaji z oranžnim opozorilom zaradi vročine.
Gasilske službe varujejo tudi industrijske objekte, povezane s francosko obrambno in vesoljsko industrijo, med njimi tovarne z nevarnimi snovmi za izdelavo raket in izstrelkov.
Požari terjajo žrtve tudi drugod v Španiji. V bolnišnici je umrla ženska, ki je bila hudo opečena v požaru pri Los Gallardosu v Almeríi. V tamkajšnjih požarih je skupno umrlo 14 ljudi.
Ogenj gori tudi na severovzhodu Portugalske. Pri mestu Valpaços oblasti spremljajo približno kilometer dolgo požarno fronto, ki ogroža čistilno napravo in skladišče plina.